Skoči na vsebino

POGREBNA IN POKOPALIŠKA DEJAVNOST - VPRAŠANJA IN ODGOVORI


1. Kako se pokopališka dejavnost razlikuje od pogrebne dejavnosti?
Pokopališka dejavnost obsega vse zadeve v zvezi z urejanjem in upravljanjem pokopališč kot javnim dobrim ter storitve grobarjev (torej del povezan z zemljo). Pogrebna dejavnost pa ob 24-urni dežurni službi obsega še druge prevoze pokojnika, njegovo pripravo, upepelitev ter pripravo in izvedbo pogreba (torej storitve povezane s pokojnikom).

 

2. Zakaj je potreben nov zakon na tem področju?
S predlogom ZPPD se sistemsko ureja nov pristop pri opravljanju pogrebne in pokopališke dejavnosti, saj je veljavni zakon iz leta 1984 zastarel in nekatere njegove rešitve ne ustrezajo več. Pomanjkljiv in zastarel zakon se je razlagal različno, kar je ob odsotnosti nadzora povzročilo različne ureditve teh dejavnosti po občinah.

 

3. Katerim temeljnim načelom sledi predlog zakona?
Predlog zakona sledi načelom zagotavljanja pietete do pokojnikov, varovanja zdravja pred nalezljivimi boleznimi, prosti izbiri mesta pokopa (ta pravica je že omogočena), enakopravne obravnave izvajalcev pogrebnih storitev in drugih izvajalcev, kot so kamnoseki, vrtnarji ipd. na pokopališču ter načelu učinkovitega nadzora, ki ga do sedaj ni bilo.

 

4. Kaj konkretno pomeni razmejitev med javno in tržno dejavnostjo?
Predlog zakona sledi izhodiščem, ki jih je sprejela Vlada Republike Slovenije (VRS), in sicer, da bo pokopališka dejavnost tudi v bodoče občinska javna služba, pogrebna dejavnost pa se bo ob upoštevanju določenih pogojev izvajala na trgu. Izjema je le zagotavljanje 24-urne dežurne službe za prevzem in prevoz pokojnika, saj tega del pogrebne dejavnosti trg ne more ustrezno zagotavljati, niti primerne izbire ob prvih trenutkih čustvene prizadetosti sorodnikov ne moremo pričakovati.

 

5. Katere spremembe predvideva predlog zakona?
V predlogu zakona prenavljamo vzpostavitev evidenc in registrov, poenostavljamo postopke ter vključujemo novosti na tem področju (npr. obravnava mrtvega ploda).
Področje urejanja bo po novem celovito sistemsko prenovljeno z jasno ločnico med izvajanjem javne službe in tržno dejavnostjo. Vzpostavljeni bodo enotni pogoji za opravljanje pogrebne dejavnosti. Ob tem pa bo urejen nadzor nad izvajanjem obeh dejavnosti, saj je potrebno zagotoviti spoštovanje minimalnih standardov teh storitev.

 

6. Kaj se z zakonom določa povsem na novo?
Na novo se določa pravica do izbire izvajalca pogrebnih storitev. S pokopališčem so državljani sedaj namreč pogosto izbrali tudi pogrebca.

 

7. Kdaj bo začel veljati novi zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti?
Nov Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti (ZPPD) je šele na začetku zakonodajnega postopka. Vlada ga bo predvidoma obravnavala v novembru 2015, sledil pa bo redni postopek v Državnem zboru. Če bo imel predlog zakona podporo v Državnem zboru, potem bi predvidoma lahko začel veljati v sredini leta 2016.

 

8. Bo nova ureditev povzročila zmedo na trgu pokopaliških storitev?
V skoraj polovici slovenskih občin, torej v 44,5 % od skupno 94 občin, se je pokopališka in pogrebna dejavnost vsaj občasno že opravljala kot tržna dejavnost (podatki Računskega sodišča RS). Zaradi navedenega menimo, da nova ureditev ne bo bistveno vplivala na izvajanje tovrstnih storitev. Obenem mora vsaka občina z odlokom predpisati pokopališki red, v katerem podrobno določi izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti, pravice in obveznosti izvajalcev ter uporabnikov, enoten cenik uporabe pokopališča ipd.
 

9. Kakšen vpliv bo imela sprostitev regulirane dejavnosti na cene?
Prisotnost konkurence bo zagotovo bo imela sprostitev učinek z možnostjo izbire tudi na pogrebnih storitvak. Sedaj bo vzpostavljena tudi med izvajalci pogrebnih storitev, ki bodo morali izpolnjevati enotne minimalne standarde, naročniki pa se bodo odločili, komu bo zaupali izvedbo pogreba. Metodologijo za oblikovanje cen pogrebnih storitev gospodarske javne službe bo z uredbo določila Vlada RS, višino grobnine pa bo določila občina. Te cene morajo odražati dejanske stroške, zato ne pričakujemo sprememb pri položaju naročnikov. Pomembno je tudi, da želimo z novo ureditvijo preseči prakso prelivanja sredstev med obema dejavnostma – pogrebno in pokopališko.

 

10. Kakšne so izkušnje z liberalizacijo trga v tujini in kateremu modelu bo Slovenija z novo ureditvijo najbližje?
Na ravni EU ni zavezujočih predpisov, ki bi državam članicam nalagali zahteve po ureditvi na področju pogrebne in pokopališke dejavnosti. Prav tako je zelo težko primerjati zakonodajo držav članic na tem področju, saj vsaka ureja to dejavnost v skladu s svojo tradicijo in krajevnimi običaji. Večinoma je upravljanje pokopališč v pristojnosti lokalnih skupnosti, izvajanje pogrebnih dejavnosti je različno – npr. v Italiji občine podeljujejo koncesije za določeno obdobje, v Avstriji morajo imeti izvajalci ustrezno obrtno dovoljenje, na Hrvaškem morajo izpolnjevati določene pogoje za izvajanje pogrebne dejavnosti, ki so jo letos liberalizirali itd. Slovenija se v tej zvezi torej približuje avstrijskemu in hrvaškemu modelu.

 

11. Mislite, da bo zanimanja za to dejavnost veliko?
V Poslovnem registru Slovenije je vpisanih 67 poslovnih subjektov, ki imajo registrirano opravljanje pogrebno-pokopališke dejavnosti. Navedene dejavnosti naj bi se po podatkih s terena izvajale tudi v 33-ih komunalnih podjetjih v okviru obvezne gospodarske javne službe. Glede na to, da bodo morali vsi izvajalci pogrebne dejavnosti pred začetkom izvajanja dejavnosti izpolnjevati vse z zakonom določene pogoje ter pridobiti dovoljenje za opravljanje te dejavnosti, ne pričakujemo, da bi se zanimanje za to dejavnost, ki sicer velja za relativno stabilno, posebej povečalo, bo pa omogočeno širše delovanje teh podjetij v Republiki Sloveniji, kot do sedaj.
 

12. Kdo bo po novem določal pravila na trgu?
ZPPD bo na krovni ravni poenotil pravila izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti za celotno Slovenijo. Razlike med občinami bodo zmanjšane, omogočena bo večja fleksibilnost in izbira za uporabnike, dosleden nadzor pa bo zmanjševal tveganja neželenih anomalij na tem občutljivem področju. Pri tem bodo imele občine, še posebej pri pokopališki dejavnosti, več manevrskega prostora v okviru določanja pokopališkega reda ter upravljanja pokopališč, in seveda izbire koncesionarjev za izvajanje 24-urne dežurne službe.

 

13. Kakšni so enotni pogoji za izvajanje pogrebne dejavnosti?
Glede pogrebne dejavnosti, ki se izvaja na trgu, bo ZPPD enotno določil pogoje za izvajanje dejavnosti, pristojna ministrstva bo bodo v sodelovanju s ključnimi deležniki oblikovala standarde in normative za ustrezna znanja oz. usposabljanja za področja sanitete pogrebnih storitev ter zaščite pred nalezljivimi boleznimi, pa tudi za primerne prostore za poslovanje s strankami in prostore za oskrbo pokojnikov. Minimalne enotne standarde bo potrebno spoštovati povsod po Sloveniji, v okviru teh kvalificiranih izvajalcev pa bo veljala prosta izbira na trgu. Prav tako ZPPD zahteva enakopravno obravnavo kamnosekov, vrtnarjev in drugih izvajalcev storitev na pokopališču.

 

14. Kakšni bodo minimalni pogoji za pridobitev dovoljenja za opravljanje pogrebne dejavnosti?
Minimalni pogoji za ta namen so poleg registracije za opravljanje pogrebne dejavnosti tudi zaposlitev najmanj dveh oseb, od katerih mora imeti vsaj ena opravljeno usposabljanje s področja sanitete pogrebnih storitev ter zaščite pred nalezljivimi boleznimi. Med minimalne pogoje pa spadajo tudi najmanj eno specialno vozilo, primerni prostori za poslovanje s strankami, ustrezen prostor za oskrbo pokojnikov, vsaj en hladilni prostor za pokojnika, najmanj ena transportna krsta ter zagotovitev uporabe zaščitnih oblek delavcev pri oskrbi pokojnikov.

 

15. Ali predlog zakona predvideva varovala, da se s prenosom pravice do najema groba, ki ga fizična ali pravna oseba ob naročilu pogreba sicer pridobi brezplačno, ne bi neobdavčeno trgovalo prek spleta?
Upravljanje s pokopališči, ki je v pristojnosti občin, obsega poleg skrbi za urejenost pokopališča, izvajanja investicij in investicijskega vzdrževanja, vodenja evidenc ter izdajanja soglasij in mnenj v zvezi s posegi na območjih pokopališč tudi način oddaje grobov v najem. Postopke in način oddajanja grobov v najem mora tako v pokopališkem redu podrobneje predpisati občina.
Pri tem poudarjamo, da nadzor nad izvajanjem pogrebne in pokopališke dejavnosti na njenem območju ter nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov, sprejetih na podlagi predloga zakona, izvajajo občinske inšpekcije.