Skoči na vsebino

NOVICA

15. 6. 2017

139. redna seja Vlade RS

Ključni elementi finančnih instrumentov v programskem obdobju 2014-2020
Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep, s katerim daje soglasje h Ključnim elementom finančnih instrumentov v programskem obdobju 2014 – 2020. Vlada se je seznanila tudi s tem, da  SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d. Ljubljana izpolnjuje pogoje iz 28. člena Zakona o javnem naročanju za začetek postopka izbora upravljavca sklada skladov.
Ključni elementi finančnih instrumentov bodo prispevali k doseganju ciljev Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2014-2020. Vsebinska podlaga za pripravo Ključnih elementov finančnih instrumentov je Predhodna ocena finančnih instrumentov v Sloveniji in mnenje Evropske investicijske banke, ki sta pokazala vrzel financiranja na področju MSP, RRI, energetske učinkovitost in urbanega razvoja.
Finančni instrumenti se bodo izvajali po principu sklada skladov, ki bo upravljal in izvajal instrumente dolžniškega in lastniškega financiranja. Ključni akterji pri izvajanju finančnih instrumentov so poleg sklada skladov še Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za okolje in prostor, Služba Vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko, Združenje mestnih občin Slovenije ter Ministrstvo za finance.
V ključnih elementih finančnih instrumentov so predstavljeni: učinek finančnega vzvoda,  upravljavska provizija, vodenje evidenc, hranjenje dokumentacije, spremljanje državnih pomoči, spremljanje ciljev in kazalnikov, informiranje in obveščanje, obvladovanje tveganja, strategija izstopa. Prav tako je določena politika prekinitve finančnega instrumenta in podlaga za izvajanje revizij. V prilogi je predstavljen izbor upravljavca sklada skladov ter način evidentiranja sredstev za finančne instrumente.

Odgovor na poslansko vprašanje glede nadomestil za objavo letnih poročil in drugih podatkov
Vlada Republike Slovenije je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Suzane Lep Šimenko v zvezi z nadomestili za objavo letnih poročil in drugih podatkov.
Vlada v odgovoru pojasnjuje, da javno objavo letnih poročil gospodarskih družb narekuje evropski pravni red. Po prvem odstavku 30. člena Direktive 2013/34/EU o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij (t.i. bilančna direktiva), mora biti letno poročilo javno objavljeno na način kot ga določa Direktiva 2009/101/ES o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim pododstavkom člena 48 Pogodbe, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti oziroma (t.i. publicitetna direktiva).
Po 3. členu Direktive 2009/101/ES pa je treba poleg javne objave letnega poročila podatke o javni objavi objaviti tako, da so javno dostopni na mestu, na katerem se vodi register, v katerega je družba vpisana. Glavni namen bilančnega prava in publicitetnih zahtev je v prvi vrsti zagotoviti ustrezno informacijo o premoženjskem in finančnem položaju, donosu, dobičku (kapitalska ustreznost) in razvojnih perspektivah družbe.
Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES) zaračunava nadomestila za javno objavo letnih poročil v skladu s Tarifo nadomestil za storitve, ki jih Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve opravlja po 58. členu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 17/09, v nadaljevanju: Tarifa). Tarifo v skladu z enajstim odstavkom 58. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13 , 55/15 in 15/17, v nadaljevanju: ZGD-1) sprejme AJPES, v soglasju z ministroma, pristojnima za gospodarstvo in za pravosodje.
Zahteva po objavi letnih poročil oziroma drugih podatkov, ter s tem povezano plačilo nadomestila, nujna in sorazmerna z načelom varnosti pravnega prometa ter načelom zaščite družbenikov, upnikov in tretjih oseb. Dostopnost teh podatkov namreč kot navedeno ne pomeni zgolj administrativne ter stroškovne obremenitve za gospodarske družbe, temveč jim prinaša tudi vrsto koristnih informacij o finančnem položaju potencialnih poslovnih partnerjev. Vse navedeno pa vpliva na zvišanje transparentnosti poslovnega okolja, ter na dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.


Odgovor na poslansko vprašanje glede ukrepanja vlade za zagotovitev stabilnosti slovenske živilskopredelovalne industrije, zaradi dogajanj okoli hrvaške družbe Agrokor
Vlada Republike Slovenije je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Tomaža Lisca v zvezi z ukrepanjem vlade za zagotovitev stabilnosti slovenske živilskopredelovalne industrije, zaradi dogajanj okoli hrvaške družbe Agrokor.
Vlada RS v odgovoru pojasnjuje, da se zaveda resnosti položaja, v katerem se je znašla družba Poslovni sistem Mercator d.d., ki je v lastništvu družbe Agrokor d.d.. Zato Vlada RS pozorno spremlja dogajanje v koncernu Agrokor d.d.. Vlada RS se zaveda, da je Poslovni sistem Mercator d.d. pomemben del prehranske verige, ki si želi stabilnega lastnika ter stabilne pogoje za poslovanje. Zato je Državni zbor dne 25.4.2017 sprejel Zakon o pogojih imenovanja izrednega člana uprave v družbah sistemskega pomena za Republiko Slovenijo (Uradni list RS, št. 23/17, v nadaljevanju: zakon), ki je stopil v veljavo 6.5.2017.

Namen zakona je zaščititi javni interes in preprečiti posle, ki bi škodovali podrejenim družbam in dobaviteljem, če obvladujoče družbe zapadejo v insolventnost. V primeru Poslovnega sistema Mercator d.d. se na ta način zaščiti tudi slovenske dobavitelje, katerih izpostavljenost do Mercatorja je okoli 500 milijonov evrov. Zakon velja za podjetja z več kot 6.000 zaposlenimi ter z več kot milijardo prihodkov od prodaje. Zakon določa razloge in pogoje za imenovanje, pristojnosti in prenehanje mandata začasnega izrednega člana oziroma članice uprave družbe sistemskega pomena.

Imenovanje direktorja javnega zavoda Slovenska akreditacija

Vlada Republike Slovenije daje soglasje k imenovanju dr. Boštjana Godca za direktorja javnega zavoda Slovenska akreditacija, za mandatno dobo petih let, za obdobje od 1. 7. 2017 do 30. 6. 2022.
Dr. Boštjan Godec je funkcijo direktorja javnega zavoda Slovenska akreditacija opravljal že v prejšnjem mandatu. Ker je dr. Boštjan Godec v razgovoru pokazal poglobljeno znanje s področja uporabe mednarodnih standardov in postopkov akreditiranja ter izpolnjuje vse razpisne pogoje, so člani Sveta SA soglasno sprejeli sklep, da se ga imenuje za direktorja SA za novo mandatno obdobje.


Soglasje solastniškega deleža Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve na treh nepremičninah v Novi vasi

Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep, s katerim daje soglasje k prodaji solastniškega deleža do 3/5 Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve na s parcelnimi št. 262/2, 262/4 in 266/3, vse k.o. 1683 Nova vas, ki v naravi predstavlja solastninski delež na bencinskem servisu OMV s pripadajočim zemljiščem.
Predmetna nepremičnina predstavlja za Zavod poslovno nepotrebno nepremičnino, ki je načrtovana za prodajo po Petletnem programu oblikovanja državnih blagovnih rezerv za obdobje od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2018, kakor tudi v Programu dela in finančnem načrtu Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve za leto 2017.


Celotno sporočilo za javnost je objavljeno na vladnem spletnem mestu.