Skoči na vsebino

NOVICA

2. 3. 2017

Sprejeto na vladi

Vlada je na današnji seji sprejela sklep o oblikovanju obveznih rezerv nafte in njenih derivatov v letu 2017. V letu 2017 se oblikujejo obvezne rezerve nafte in njenih derivatov v višini, ki ustreza dnevnemu povprečnemu neto uvozu za devetdeset dni v letu 2016 in pomeni minimalno količino 618.430 ton ekvivalenta surove nafte, ki se zagotavlja kot neosvinčeni motorni bencin super 95, dizelsko gorivo, kurilno olje – ekstra lahko, gorivo JET A1 in kurilno olje – srednje. V navedeni količini so upoštevane že doslej oblikovane količine obveznih rezerv. Obvezne rezerve nafte in njenih derivatov morajo doseči minimalno stanje zalog najpozneje 1. aprila 2017.
Pri izračunavanju minimalnih zalog se upošteva poraba vseh naftnih derivatov na podlagi podatkov energetske statistike, ki jih zbira Statistični urad Republike Slovenije. V letu 2016 je bila domača poraba naftnih derivatov po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije 2.355.000 ton, kar v ekvivalentu surove nafte znese 2.508.075 ton. Na podlagi tega se v letu 2017 oblikujejo obvezne rezerve nafte in njenih derivatov v višini, ki ustreza dnevnemu povprečnemu neto uvozu za devetdeset dni v letu 2016 in pomeni minimalno obvezo 618.430 ton ekvivalenta surove nafte. Kakovost oblikovanih obveznih rezerv mora ustrezati kakovosti, kakršno za posamezno gorivo določajo veljavni predpisi.

Seznanila se je tudi z Drugim letnim poročilom o izvajanju Programa spodbujanja konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore za problemsko območje z visoko brezposelnostjo Hrastnik, Radeče in Trbovlje v obdobju 2013–2020 (za leto 2015). V letu 2015 se je izvajalo pet ukrepov razvojne podpore na problemskem območju; to so Program spodbujanja konkurenčnosti za območje občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje; povračilo plačanih prispevkov delodajalca za socialno varnost; davčne olajšave za zaposlovanje in investiranje; ukrep prometna infrastruktura se je izvajal v omejenem obsegu v skladu s proračunskimi možnostmi ter pričel se je izvajati ukrep spodbude za trajnostni razvoj podeželja iz Programa razvoja podeželja 2014 do 2020. Ukrep v zvezi z energetsko infrastrukturo je bil razveljavljen in ni več relevanten; ukrep v zvezi s prenosi državnega premoženja iz države na občine pa je v fazi priprave. V okviru ukrepa Program spodbujanja konkurenčnosti za območje občin Hrastnik Radeče in Trbovlje v obdobju 2013-2018 so se, od petih instrumentov, izvajali štirje, to so podjetno v svet podjetništva HRT, finančne spodbude za novo nastala podjetja, investicije v razvoj ter koordinacija, promocija in skrbnik programa.

Vlada je določila tudi besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence ter ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo in sprejetje po skrajšanem zakonodajnem postopku.
S predlaganim zakonom Republika Slovenija izpolnjuje dolžnost prenosa Direktive 2014/104/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o nekaterih pravilih, ki urejajo odškodninske tožbe po nacionalnem pravu za kršitve določb konkurenčnega prava držav članic in Evropske unije v svoj notranjepravni red.
Zaradi prenosa Direktive 2014/104/EU predlog zakona poudarja pravico oškodovancev do odškodnine zaradi kršitev konkurenčnega prava. Predlog zakona na novo in drugače kot veljavna zakonodaja ureja dolžnost glede razkritja dokazov oziroma podatkov. To je pomemben ukrep, ki bo glede na veljavno ureditev oškodovancem, olajšal dostop do podatkov, s katerimi razpolagajo kršitelji in tretje osebe. Na drugi strani bo omogočeno varstvo tistih podatkov, ki zagotavljajo učinkovito delo Javne agencije Republike Slovenije za varstvo in varstvo pravic strank v postopku (npr. interni dopisi Agencije, prijave kršiteljev, na podlagi katerih lahko Agencija uvede postopke zoper druge kršitelje, poslovne skrivnosti). Predlog zakona določa tudi učinek odločbe organov držav članic za varstvo konkurence in nekatere izjeme z vidika splošne ureditve Obligacijskega zakonika glede solidarne odgovornosti za škodo, povzročeno s kršitvijo konkurenčnega prava, in sicer za mala in srednja podjetja ter za osebe, ki Agenciji naznanijo kršitve konkurenčnega prava in jim je odpuščena globa v programu prizanesljivosti. Zaradi prenosa Direktive 2014/104/EU je treba tudi podaljšati zastaralni rok za odškodninske tožbe zaradi kršitev konkurenčnega prava, in sicer se predlaga subjektivni petletni rok in absolutni desetletni rok. Predlog zakona ureja tudi primere, ko je oškodovanec zmanjševal svojo škodo tako, da jo je prenesel na naslednjo stopnjo dobavne verige (prenos razlike v ceni), in način ugotavljanja škode v tožbah z različnih stopenj dobavne verige. Predlaga se tudi nekatere določbe, ki urejajo učinek sporazumnega reševanja sporov, ter določbe za ocenitev višine škode, s čimer bo tožnik lažje opredelil višino škode v tožbi, in bo olajšano delo sodišč.
Poleg določb, ki se nanašajo na prenos Direktive 2014/104/EU, se predlaga črtanje dveh določb Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence zaradi uskladitve poročanja Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence o njenem delu z veljavno zakonodajo.

 

Celotno sporočilo za javnost je objavljeno na vladnem spletnem mestu.

Povezava na posnetek izjave po seji vlade.