Skoči na vsebino

NOVICA

12. 1. 2016

Študija učinkov Celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma – CETA kaže neznatne učinke sporazuma na slovensko gospodarstvo

Pogajanja med EU in Kanado o sklenitvi Celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (Comprehensive Economic and Trade Agreement - CETA) so se zaključila avgusta 2014. Sporazum je trenutno v fazi pravnega prečiščenja po katerem bodo stekli interni postopki za podpis in ratifikacijo sporazuma. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) je naročilo študijo učinkov sporazuma CETA, ki jo je izvedel Center Poslovne Odličnosti na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Sporazum CETA bo najtemeljitejši in najcelovitejši prostotrgovinski sporazum za EU do sedaj. V končni fazi bo uveljavitev sporazuma CETA pomenila, da bo 98,6 % carinskih postavk kanadske carinske tarife in 98,7 % carinskih postavk EU carinske tarife v celoti liberaliziranih. To se bo zgodilo ob uveljavitvi sporazuma za 98,2 % kanadskih carinskih postavk in 97,7 % carinskih postavk EU. Na vse druge proizvode, katerih trgovina bo liberalizirana, bodo carine umaknjene v treh, petih ali sedmih letih od trenutka, ko bo CETA stopila v veljavo.

 

Bistveni zaključki študije

 

Študija ocenjuje učinke sporazuma CETA na slovensko gospodarstvo s pomočjo simulacij z globalnim trgovinskim modelom GTAP 9. Učinke simulira po dveh scenarijih:
- v prvem scenariju predpostavlja popolno (100 %) liberalizacijo blagovne menjave in delno znižanje ovir v trgovini s storitvami – ta scenarij se precej približa dejanski liberalizaciji po poteku prehodnega obdobja;
- v drugem scenariju pa simulira učinke končne verzije sporazuma CETA, ki ne odpravlja vseh carinskih ovir.

  

  • Rezultati prvega scenarija

Simulacije kažejo, da bi uveljavitev sporazuma CETA imela na slovensko gospodarstvo razmeroma neznaten vpliv. Simuliran kumulativni učinek na rast BDP bi znašal približno eno stotinko odstotka (0,01 %) v 10-letnem obdobju oziroma manj kot tisočinko odstotka na leto. Za primerjavo, učinek sporazuma CETA na rast BDP v EU naj bi bil v enakem obdobju približno trikrat višji. Še bolj občutno gospodarsko rast bi po obeh simulacijah doživela Kanada, vendar so učinki sporazuma vseeno zelo skromni.

Podobno je z rastjo agregatnega izvoza. Ta naj bi se v Sloveniji zaradi sporazuma CETA povišal med 0,01 in 0,015 %, v EU pa za 0,033 %.

Učinki na posamezne gospodarske panoge naj bi bili raznoliki, vendar pa prav tako zelo skromni. Pozitivnih učinkov bi bilo potencialno deležnih 7 panog izmed 20-ih (največ lesna in papirna industrija, druge predelovalne dejavnosti in zavarovalništvo), kjer bi se učinek gibal v intervalu med 0 in 6 stotinkami odstotka (v 10 letih), potencialno negativnih učinkov pa bi bilo lahko deležnih 13 panog (največ druga transportna oprema, vodni prevoz, kovinska industrija itd) pri čemer bi negativni učinek znašal med 0 in slabih 7 stotink odstotka v 10 letih. Sprostitev zunanjetrgovinskih ovir naj bi imela pozitiven učinek na povečanje izvoza večine panog in sicer v razponu med 2 in 4 stotinkami odstotka.

Potencialni učinki sporazuma CETA na zaposlenost v slovenskih gospodarskih panogah naj bi bili glede na modelske simulacije zelo majhni.

V zaključku študija sklepa, da bo izvoz slovenskih podjetij, ki že izvažajo v Kanado, s sporazumom CETA postal nekoliko bolj konkurenčen. Vrednost izvoza obstoječih izdelkov se bo povečevala, čeprav ne močno. Ni pa mogoče pričakovati bistvenih premikov zaradi samega sporazuma CETA pri podjetjih, ki na kanadskem trgu ne prodajajo svojih izdelkov ali zgolj v manjšem obsegu.

Potencialne, še ne izkoriščene priložnosti sicer obstajajo za živilsko industrijo ter za povečanje posrednega izvoza pri storitvah in v avtomobilski industriji, pri čemer bo v slednji priložnosti lažje izkoristiti, ker bodo izvoz poganjala tuja avtomobilska podjetja, katerim naša podjetja dobavljajo sestavne dele.