Skoči na vsebino

NOVICA

Obeležili svetovni Dan meroslovja 2019

Danes, 15. maja 2019, smo v Kongresnem centru Brdo, v nabito polni dvorani, obeležili svetovni Dan meroslovja 2019. Letošnje praznovanje je bilo za Slovenijo, kot tudi druge države še posebej pomembno, saj z 20. majem stopi v veljavo redefinicija mednarodnega sistema merskih enot SI, ki smo jo vse članice Metrske konvencije svečano potrdile 16. novembra 2018 v Parizu.

To pomeni, da bo omogočen univerzalni dostop do merskih enot kjerkoli na Zemlji in tudi daleč stran od nje. Prav zato je krovna tema letošnjega dneva meroslovja bila »Mednarodni sistem enot – funadamentalno boljši« in o tem je danes tekla tudi beseda na Brdu: kakšna so bila merjenja na posameznih področjih včasih in kakšna so danes, kaj je doprinesel razvoj, kako pomembne so meritve in kako se vsa ta znanja slikajo v izobraževalni sistem, kako profesorji v šolah predajajo znanja s tega področja na učence in dijake ter kakšne so na tem področju še možnosti za izboljšave in izzivi za naprej. 


Kot so povedali naši predavatelji je meroslovje  veda o merjenju in z merjenji ter mednarodnim sistemom merskih enot (SI) se v življenju srečujemo vsak dan, na vsakem koraku, pa čeprav se tega niti ne zavedamo. V Sloveniji to področje pokriva in ureja Urad RS za meroslovje z dobro organiziranim nacionalnim meroslovnim sistemom, ki se ukvarja tudi s točnostjo merjenj in  uporabo pravilnih merskih enot.

 

Povzeteki predavanj:

 

•    V predavanju »Vpliv redefinicije SI enot na merjenja in razvoj družbe« je dr. Rado Lapuh iz Urada RS za meroslovje predstavil kakšen vpliv ima redefinicija SI enot na merjenja in razvoj družbe ter kaj lahko pričakujemo še v prihodnje na področju razvoja, varstva in izobraževanja v meroslovju.
•    Mag. Matej Grum, vodja sektorja za fizikalna merjenja na Uradu RS za meroslovje se je osredotočil na maso in enoto kilogram, ki je bila osnova za sprejetje redefinicije v predstavitvi »Merjenje mase NEKOČ – DANES – JUTRI«, pojasnil kakšno je bilo merjenje mase nekoč in kakšno je danes ter kaj lahko na področju merjenja mase pričakujemo v bodoče. 

•    Predsednik uprave Elektra Maribor d.d., mag. Boris Sovič, ki je na svoji poklicni poti opravljal najrazličnejše naloge, ves čas pa je bil tako ali drugače povezan z razvojem in napredkom družbe na področju energetike, kjer merjenja in to vrstna znanja igrajo zelo pomembno vlogo je zelo nadzorno iz prakse predstavil »Merjenja v elektrodistribucijski infrastrukturi v luči trajnostnega razvoja«. 

•    dr. Tadeja Primožič Merkač, direktorica laboratorijev, SIJ Ravne Systems d.o.o., ki je hkrati tudi aktivna predavateljica, je predstavila meroslovne zahteve in merjenja ter potrebe po znanju iz tega področja skozi predavanje »100 + 1 meritev v Slovenski industriji jekla«

•    Točna merjenja in merilni instrumeti igrajo zelo pomembno vlogo na področju zdravstva in medicine, kjer je lahko že zelo majhna napaka usodna za naše življenje oziroma zdravje. O tem in še marsičem drugem zanimivem nam je povedala vodja Oddelka za laboratorijske dejavnosti na Onkološkem inštitutu v Ljubljani asist. mag. Barbara Možina. Predavanje je nosilo naslov »Harmonizacija v laboratorijski medicini«.

•    Dekana Fakultete za organizacijske vede na Univerzi v Mariboru, profesor dr. Iztok Podbregar je vse udeležence dogodka navdušil s predavanjem »Nadzvočno letenje – ter konfliktih med človeško zaznavo, mehanskim merjenjem in digitalizacijo«. Profesor dr. Iztok Podbregar je namreč v osnovnem poklicu pilot nadzvočnih vojaških letal in ima za sabo več kot tisoč ur nadzvočnega letanja ter se izredno dobro zaveda pomena točnosti merjenj. 

•    Kot zadnja predavateljica pa je profesorica fizike na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku ter strokovna sodelavka na Pedagoški fakulteti ga. Suzana Perhavec predstavila metodologijo in ideje poučevanja in predajanja znanja iz merjenj in meroslovja dijakom ter tudi širši javnosti. Skozi predavanja »Merjenja v naravoslovju od A do Ž« z različnimi inovativnimi pristopi porušila meje in dejansko pokazala zakaj se je potrebno o merjenjih, merskih enotah in meroslovju pogovarjati za pridhodnost naše družbe in razvoja.  

 

Redefinicija bo stopila v veljavo 20. maja 2019, kar bo omogočilo spremembo ustreznih zakonodaj. Sama redefinicija vključuje tudi drugačne določitve naravnih konstant, kjer bodo nekatere postale točne številske vrednosti in določile osnovo za vse ostale konstante in posledično enote SI. 

Meroslovje bo tako v življenju ljudi še naprej igralo pomembno vlogo, saj bo zagotavljalo kakovost izdelkov in storitev, skrbelo za naše zdravje in varnost ter omogočalo gospodarski in družbeni razvoj. Z vrtenjem Zemlje, življenja in razvoja se vrti tudi mavrični krog merskih enot, ki sledi vedno bolj točnim in stabilnim definicijam.

Naj zaključimo z besedami državne sekretarke go. Eve Štravs Podlogar in direktorja Urada RS za meroslovje, dr. Sama Kopača, ki sta povedala, »da se vsi, ki delujemo na področju meroslovja moramo med seboj čim bolj povezovati in izmenjevati svoja znanja, kajti le tako bomo lahko močnejši pri dvigu konkurenčnosti gospodarstva, varovanju potrošnikov, bolnikov in okolja ter omogočili hitri razvoj družbe.«