Skoči na vsebino

NOVICA

Na Brdu pri Kranju gospodarstveniki o nadaljnji internacionalizaciji slovenskega gospodarstva

Na Brdu pri Kranju poteka 2. nacionalna konferenca o internacionalizaciji slovenskega gospodarstva. Osrednjega letnega dogodka se udeležuje več 400 gospodarstvenikov iz vse Slovenije, najvišji predstavniki države ter tujih gospodarskih zbornic in poslovnih klubov. Udeleženci konference razpravljajo o konkurenčnih prednostih slovenskega gospodarstva na mednarodnem trgu ter prednostnih nalogah države in njeni podpori podjetjem pri vstopanju na tuje trge. Naslov letošnje konference izpostavlja skupen, sicer ambiciozen cilj države in gospodarstva, to je do leta 2025 doseči 50 milijard izvoza in 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega.

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je srečanje označil kot »vrh slovenskega izvoznega gospodarstva« in pozdravil dejstvo, da se ga letos udeležuje še večje število gospodarstvenikov kot lani. Izrazil je zadovoljstvo nad pozitivnim stanjem v slovenskem gospodarstvu: »To kaže tudi 4,5% gospodarska rast in najvišja zaposlenost doslej ob koncu lanskega leta. Trgovinska menjava Slovenije s tujino se je lani nadaljevala z rastjo 10% in je dosegla 74 mrd evrov. Vrednost izvoza in uvoza sta bili najvišji do sedaj. Gospodarska rast tudi letos še vedno ostaja nad povprečjem EU.« Minister je ob tem opozoril, da Slovenija večino izvoza opravi v države EU, poleg tega pa izvaža le manjši del slovenskih podjetij. »Slovenija mora zato povečati število izvozno usmerjenih podjetij predvsem  med malimi in srednjimi podjetji, ki predstavljajo glavnino našega gospodarstva. Razpršiti moramo izvoz tudi v države izven EU ter izkoristiti tržne niše z visoko-tehnološkimi proizvodi in storitvami,« je poudaril Počivalšek. 

Minister je pri tem izpostavil akcijski načrt Mednarodni izzivi 2019-2020. Ta za prihodnji dve leti opredeljuje konkretne cilje, sektorje in ciljne tuje trge ter konkretne ukrepe države za pomoč podjetjem. Gospodarsko ministrstvo bo letos podjetjem namenilo dobrih 36 milijonov evrov za različne ukrepe podpore pri internacionalizaciji, kot npr. za spodbujanje partnerstev za učinkovitejši nastop na tujih trgih, krepitev trženja blagovnih znamk, udeležbo na mednarodnih poslovnih dogodkih, organizacijo gospodarskih delegacij in nacionalnih predstavitev v tujini, skupinske sejemske nastope, tržne raziskave, digitalni marketing, certifikate kakovosti ter delovanje slovenskih poslovnih klubov. 

 

Minister za zunanje zadeve dr. Miro Cerar je dejal, da je vodilo gospodarske diplomacije pospeševanje slovenskega izvoza blaga in storitev, spodbujanje pritoka tujih neposrednih investicij in aktivnosti za zaščito slovenskih investicij v tujini. Tudi Cerar je poudaril, da »Slovenija mora poleg ohranjanja ključnih slovenskih izvoznih tržišč v državah EU svoj izvoz usmerjati tudi v nove, perspektivne trge. Pri tem pa lahko slovenska izvozno usmerjena podjetja računajo tudi na pomoč slovenskih diplomatov, saj gospodarska diplomacija sodi med glavne naloge diplomatsko konzularnih predstavništev v tujini.« Ministrstvo izvaja različne aktivnosti na področju internacionalizacije, kot so organizacija gospodarskih delegacij, poslovnih konferenc, zasedanja mešanih komisij za gospodarsko sodelovanje in ostalih mednarodnih dogodkov (Dan Afrike, Dan LAK, Pobuda 3. morij). 

Diplomati na terenu, med njimi 22 ekonomskih svetovalcev ter več kot 130 častnih konzulov, s svojimi informacijami posredujejo najboljšo sliko o stanju na posameznem trgu, tamkajšnjih poslovnih priložnostih, načinih poslovanja in morebitnih pasteh. Podjetja v tujini najpogosteje koristijo pomoč diplomatov na terenu in jo zelo pozitivno ocenjujejo. Ministrstvo zato namerava razširiti svojo mrežo diplomatsko-konzularnih predstavništev na perspektivnih trgih ter si prizadeva, da bi bil na vsakem predstavništvu po en ekonomski svetovalec. Ključno področje delovanja gospodarske diplomacije je tudi internacionalizacija slovenske znanosti, tehnologije in inovacij, s posebnim poudarkom na promociji slovenskih rešitev na področju umetne inteligence. 

 

V.d. direktorice javne agencije SPIRIT Slovenija, Ajda Cuderman je izpostavila, da SPIRIT Slovenija v skladu z akcijskim načrtom Mednarodni izzivi izvaja vrsto različnih ukrepov, ki so namenjeni podpori mikro, malim in srednje velikim podjetjem v vseh fazah internacionalizacije. »V letošnjem letu imamo za to predvidenih 13,5 mio EUR, kar je skoraj dvakrat več od lanskega leta, od tega 8,8 mio EUR finančnih spodbud podjetjem za lažje prodiranje na tuje trge. Pri tem je naše ključno vodilo pomoč podjetjem pri pridobivanju novih poslov, povečevanju prodaje na tujih trgih ter krepitvi njihovih kompetenc za izvozno poslovanje, s čimer prispevamo svoj delež k višji konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, zato bomo naše obstoječe storitve za izvoznike letos prenovili in obogatili ter jih na ta način še bolj približali njihovim potrebam. Vse naše aktivnosti na tujih trgih bomo v letošnjem in prihodnjih letih nadgradili z integrirano komunikacijsko kampanjo za promocijo slovenskega gospodarstva v tujini Green. Creative. Smart., s katero bomo ustrezno pozicionirali Slovenijo, naše gospodarstvo in podjetja na zemljevidu potencialnih tujih kupcev, poslovnih partnerjev in investitorjev.«

 

Boštjan Gorjup, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije je na konferenci poudaril: »Prišel je čas, da pregledamo zaveze, ki smo si jih zadali na področju zastavljenih ciljev iz Razvojnega partnerstva treh generacij. 50 milijardam evrov izvoza do leta 2025 smo se približali še za 3,5 milijarde evrov ter v lanskem letu dosegli 39,2 milijarde evrov. Pri velikih izvoznikih je – po ocenah GZS - dodana vrednost na zaposlenega znašala že prek 58.000 evrov; v povprečju celotnega slovenskega gospodarstva pa le 44.616 evrov. Časa ni več veliko, da bomo lahko v letu 2025 dejali, da smo cilj 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega dosegli.« 
Ob tem je Gorjup izpostavil, da je treba realna pričakovanja podjetij nagovoriti s stabilizacijo prioritet slovenske internacionalizacije, transparentno razdelitvijo vlog med nosilci in akterji podpornega okolja ter naborom primernih spodbud in ukrepov. GZS storitve s področja internacionalizacije vodi pod blagovno znamko Go International Slovenia. Letno izvede blizu 100 najrazličnejših dogodkov z mednarodno vsebino ter opravi blizu 1.000 individualnih svetovanj podjetjem, vezanih na vstop na tuja tržišča ali širjenje poslovne mreže. V naboru storitev s področja internacionalizacije bo v kratkem tudi možnost dostopa do poslovnega omrežja Nemčije, ki ga bo zagotavljal sporazum med Gospodarsko zbornico Slovenije in Slovensko – nemško gospodarsko zbornico. 

 

 

2. nacionalno konferenco o internacionalizaciji organizirajo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS, Javna agencija SPIRIT Slovenija, Gospodarska zbornica Slovenije in Ministrstvo za zunanje zadeve RS.

 

*    *    *

 

DODATNE INFORMACIJE za novinarje

 

Mednarodni izzivi 2019-2020


Akcijski načrt določa konkretne cilje, in sicer povečanje vrednosti izvoza za 5%, deleža TNI v BDP-ju za 0,5 odstotne točke, dodane vrednosti na zaposlenega za 5% ter povečanje deleža izvoza malih in srednjih podjetij v skupnem izvozu za 2 odstotni točki.


Slovenija bo nadaljevala z internacionalizacijo gospodarstva na prioritetnih trgih, večinoma v oddaljenosti do 2.000 km. Ti trgi so dostopni, kulturno podobni in že odprti za trgovinsko menjavo. Na ta seznam ciljnih držav se uvrščajo nekatere države EU (Nemčija, Avstrija, Švica, Italija, Francija, Višegrajska skupina) ter države na Balkanu, od oddaljenih držav pa tudi ZDA in Kitajska. Na širši seznam ciljnih trgov se uvrščajo Ruska federacija, Velika Britanija, države Beneluxa, Ukrajina, Združeni Arabski Emirati, Romunija, Bolgarija ter Švedska, Finska, Norveška in Danska. 

 

Država bo podprla internacionalizacijo predvsem v sektorjih, kjer ima Slovenija konkurenčne prednosti in je tudi največ povpraševanja. To so sektorji vozil, električne in elektronske opreme, strojev in naprav, turizma, transporta ter izdelki z najvišjim potencialom rasti (les in lesni izdelki, pohištvo ter optične, tehnične, medicinske in druge naprave ter živilskopredelovalna industrija). 

 

Slovenija bo krepila tudi prizadevanja v nadaljnje tuje neposredne investicije (TNI), in sicer v državah, ki tradicionalno vlagajo v Slovenijo, kot so Nemčija, Avstrija, Švica in Italija. Potencial pa imata tudi ZDA ter Japonska. Slovenija bo spodbujala TNI v sektorjih, kjer ima razpoložljive naravne vire, kvalificirano delovno silo in konkurenčno prednost. To so sektorji transporta in logistike, strojev in elektronske opreme, avtomobilske industrije, orodja iz navadnih kovin, farmacevtskih izdelkov, lesa in lesenih izdelkov ter turizma.

 

Za spodbujanje internacionalizacije slovenskih podjetij in privabljanje TNI bo gospodarsko ministrstvo skupaj z drugimi resorji izvajalo številne ukrepe. Ti ukrepi bodov okvirutreh sklopov: i) splošni in sistemski ukrepi za izboljšanje ekosistema za internacionalizacijo, kot npr. krepitev znanja in sposobnosti, organizacijske izboljšave, krepitev prepoznavnosti Slovenije ipd., ii) ukrepi za spodbujanje internacionalizacije (npr. svetovalne storitve za izvoznike, raziskave trgov, izobraževanja, pridobivanja mednarodnih certifikatov, iskanje potencialnih izvoznih priložnosti, financiranje in zavarovanje npr. preko SID banke) in iii) ukrepi za spodbujanje vhodnih TNI (iskanje potencialnih investitorjev, podporne storitve  v procesu investiranja in po zaključeni investiciji, finančne spodbude kot npr. 40% davčna olajšava, subvencije…).

 

Stanje izvoz/uvoz v 2018 in tujih neposrednih investicij v 2017


Izvoz blaga in storitev je v 2018 znašal 38,8 milijarde EUR in je bil višji za 9,2 % glede na leto 2017. Prav tako se povečuje uvoz blaga in storitev, ki je znašal 35,5 milijarde EUR in je bil višji za 9,0 % glede na leto poprej. Slovenija je v blagovni menjavi s tujino v letu 2018 več kot polovico celotnega izvoza in uvoza ustvarila z Nemčijo, Italijo, Hrvaško, Avstrijo in Francijo. Slovenija največ izvozi vozil, medicinskih in farmacevtskih proizvodov ter električnih strojev in naprav. Največ pa uvozi vozil, nafte in naftnih derivatov ter električnih strojev in naprav. 


V Sloveniji v zadnjih letih naraščajo tudi tuje neposredne investicije (TNI), ki so konec leta 2018 znašale 14,7 mrd EUR oz. 7 % več kot konec leta 2017. Največ TNI je v predelovalni dejavnosti (32,9 %), finančni in zavarovalniški dejavnosti (22,3 %) ter v dejavnostih trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil.


Neposredne investicije slovenskih podjetij v tujini so konec leta 2018 znašale 5,9 mrd EUR. Slovenska podjetja na tujem največ investirajo v predelovalno dejavnost. Dobrih 60% investicij je bilo v štiri države z ozemlja bivše Jugoslavije (Hrvaška, Srbija, BIH, Severna Makedonija).