Skoči na vsebino

NOVICA

Črni petek. Kakšne pravice imajo potrošniki v primeru nakupa v tuji spletni trgovini?

V zadnjih letih se je nakupovalna mrzlica črnega petka, ki sicer izvira iz ZDA in je nekakšen uvod v predbožično nakupovanje, razširila tudi med slovenskimi potrošniki, ki iščejo blago po akcijskih cenah pri domačih prodajalcih ali pa morda čakajo na popuste, ki jih bodo na ta dan ponudili tuji spletni prodajalci.

 

Nakupi prek spleta so zaradi udobnosti, pestrejše izbire izdelkov, enostavne primerjave in nižjih cen med slovenskimi potrošniki vedno bolj priljubljeni. V zadnjih 10 letih se je njihovo število že več kot podvojilo. Po podatkih Statističnega urada RS se potrošniki še vedno najpogosteje odločijo za nakup pri domačih spletnih prodajalcih, kjer je v preteklem letu kupovalo 76% potrošnikov, ki so nakupovali prek spleta. Za nakup pri spletnem prodajalcu s sedežem v drugi državi EU se je v zadnjem letu odločilo 43% potrošnikov, 31% potrošnikov pa je nakup opravilo pri tujem spletnem prodajalcu s sedežem zunaj EU (npr. v azijskih državah, ZDA).

 

Glede na podatke potrošniki torej še vedno najbolj zaupajo domačim prodajalcem, kljub temu, da evropska zakonodaja na področju varstva potrošnikov zagotavlja, da so tudi v primeru nakupa pri prodajalcih v drugih državah EU deležni podobne ravni varstva pravic. Povsod v EU morajo npr. prodajalci zagotoviti natančne in podrobne informacije o lastnostih izdelka, ceni, plačilu in pogojih dobave, prodajalčevi identiteti in kontaktnih podatkih ter o trajanju in možnostih odstopa od pogodbe, na podlagi katerih se bo potrošnik lahko ustrezno odločil glede nakupa. 

 

Tudi pravica do odstopa od pogodbe je poenotena v vseh državah Evropske unije. Ta potrošniku, ki se je z nakupom prenaglil in ga sedaj obžaluje, omogoča, da v 14 dneh od prejema blaga od nakupa odstopi, ne da bi mu bilo za to treba navajati razlog. Potrošnik mora blago praviloma vrniti na lastne stroške in v stanju, ki omogoča nadaljnjo prodajo. Slednje pomeni, da lahko blago preveri na takšen način, kot bi mu bilo omogočeno v trgovini, ne sme pa ga uporabiti.

 

Potrošnik, ki prejme blago, ki nima oglaševanih lastnosti ali pa ima napako, lahko dve leti od nakupa v večini držav EU zahteva vsaj njegovo popravilo ali zamenjavo. Če to ni mogoče ali je nepraktično, lahko namesto tega zahteva tudi vračilo denarja ali znižanje kupnine. Potrošnik, ki kupuje pri prodajalcu iz Velike Britaniji lahko v tovrstnih primerih prvih 30 dni po nakupu zahteva vračilo kupnine, potrošnik v Sloveniji pa lahko izbira med vsemi štirimi možnostmi celotno jamčevalno obdobje, torej dve leti, s tem da mu, tako kot drugje v EU, prvih šest mesecev ni potrebno dokazovati obstoja napake, po preteku 6 mesecev pa mora obstoj napake ob nakupu dokazati. 

 

V primeru težav s ponudnikom iz druge države EU se lahko potrošnik po nasvet ali pomoč v obliki posredovanja pri ponudniku, obrne na Evropski potrošniški center Slovenija, kjer so vse storitve brezplačne.

 

Navedene pravice in možnost pomoči EPC pri nakupih izven EU ne veljajo. Potrošnike zato opozarjamo, da, preden se odločijo za nakup, preverijo, kdo je prodajalec, saj spletna stran v slovenščini ni zagotovilo, da gre za slovenskega prodajalca, prav tako kot domena .de ne pomeni nujno, da je spletni prodajalec iz Nemčije. V primeru nakupa izven EU morajo potrošniki računati tudi na plačilo DDV, če vrednost blaga presega 22 evrov, ter carine, če je vrednost višja od 150 evrov. Potrošniki, ki kupujejo dizajnersko blago, naj bodo pri nakupih prek spleta še posebej previdni, da se v želji po ugodnejših cenah ne ujamejo v past spletnih goljufij.

 

Za dodatne informacije nam lahko pišete na epc.mgrt(at)gov.si ali pokličete na 01 400 3729.