Skoči na vsebino

ZAGOTAVLJANJE KONKURENČNOSTI

Splošno stanje slovenskega gospodarstva

 

Slovensko gospodarstvo v zadnjih letih okreva, izboljšuje pa se tudi večina kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti. Povprečna letna 3-odstotna rast BDP v 2014 in 2015 je bila po ugotovitvah UMAR dosežena v razmerah povečanega tujega povpraševanja, izboljšane konkurenčnosti gospodarstva in okrepljenih državnih investicij. H gospodarskemu okrevanju je pozitivno prispevalo tudi izvajanje sanacije bančnega sistema ter finančnega in lastniškega prestrukturiranja podjetij.
 

Gospodarsko rast je spremljalo tudi okrevanje trga dela, kar je omogočilo ponovno rast razpoložljivega dohodka kot pomembnega dejavnika materialnega položaja prebivalstva.
 

Javnofinančni primanjkljaj se je leta 2015 prvič od začetka krize zmanjšal pod 3 % BDP. 
 

Naše gospodarstvo je izrazito izvozno naravnano, saj ta predstavlja več kot 75 % bruto domačega proizvoda. Slovenska podjetja so v letu 2015 izvozila za 30 milijard evrov izdelkov in storitev. Izvoz blaga in storitev se je tako v primerjavi z letom prej povečal za 5,2 %, uvoz pa za 4,4 %. V letu 2015 sta bili vrednosti izvoza in uvoza najvišji po vstopu Slovenije v EU. Tudi z ukrepi spodbujanja internacionalizacije se spodbuja povečanje konkurenčnost podjetij, ki nastopajo na trgih izven Slovenije, tudi izven EU.
 

V letu 2015 sta se izboljšala tudi poslovanje poslovnih subjektov in plačilna disciplina. Družbe in podjetniki, ki so predložili letna poročila za leto 2015, so povečali tako število zaposlenih kot tudi prihodke doma in na tujem trgu, neto dodano vrednost in neto dobiček.
 

Po pokritju vseh odhodkov in davka od dobička gospodarske družbe za leto 2015 izkazujejo neto čisti dobiček, ki je bil za 127 % večji kot v preteklem letu 2014. Družbe s pozitivnim poslovnim izidom so povečale čisti dobiček za 13 %, družbe z negativnim poslovnim izidom pa znižale čisto izgubo za 20 %.
 

Družbe, ki so poslovale v letu 2015, so imele za 5 % več zaposlenih kot v predhodnem letu, v letu 2015 pa je bilo 15,3 % manj plačilno nesposobnih pravnih oseb kot leto prej.

 

Izboljšujejo se tudi razmere na trgu dela. V letu 2015 je bilo na Zavodu za zaposlovanje v povprečju prijavljenih 112.726 brezposelnih, kar je 6,1 % manj kot v letu 2014. Brezposelnost se znižuje zaradi manjšega priliva novih brezposelnih, predvsem pa zaradi večjega zaposlovanja.

 

 

Kako smo lahko še bolj konkurenčni?

Po ugotovitvah UMAR so prednostna področja ukrepanja za trajnejše izboljšanje gospodarskega potenciala in blaginje prebivalstva:
- oblikovanje strateških razvojnih prioritet ter izboljšanje učinkovitosti države in njenih institucij za sprejemanje usklajenih razvojnih odločitev in njihovo učinkovito izvedbo,
- povečanje produktivnosti s krepitvijo inovacijske sposobnosti, zagotavljanjem spodbudnega okolja za poslovanje podjetij in ustreznih kadrov za podporo večji konkurenčnosti gospodarstva ter z boljšim izkoriščanjem digitalnih tehnologij,
- zagotavljanje virov financiranja za podjetja z oblikovanjem učinkovitega bančnega sistema, pospešenim prestrukturiranjem podjetij, izboljšanjem dostopnosti do finančnih virov za majhna in srednje velika podjetja ter razvojem nebančnih segmentov finančnega sistema,
- učinkovito upravljanje podjetij v državni lasti in izvedbo lastniškega prestrukturiranja podjetij,
- nadaljevanje konsolidacije javnih financ s sprejetjem trajnejših ukrepov za zmanjšanje strukturnega primanjkljaja, zlasti za zagotovitev javnofinančne vzdržnosti pokojninskega sistema,
- prilagoditev sistemov socialne zaščite staranju prebivalstva, izboljšanje učinkovitosti zdravstvenega sistema in okrepitev preventivne dejavnosti ter celovito ureditev sistema dolgotrajne oskrbe,
- izboljšanje sistema varne prožnosti na trgu dela, ki bi omogočal učinkovito alokacijo delovne sile in manjšo segmentacijo trga dela,
- zmanjšanje obremenjevanja okolja z učinkovitejšo rabo energije in surovin ter prehodom na trajnostno mobilnost.


Ključni izziv na področju konkurenčnosti je dvig produktivnosti, ki mora biti podprt z izboljšanjem dolgoročnih dejavnikov, kot so: inovacije, človeški kapital, spodbudno poslovno okolje in stabilno makroekonomsko okolje.

 

V zadnjih letih so se stroškovni in cenovni dejavniki konkurenčnosti sicer izboljšali. Postopno se izboljšuje tudi sestava izvoza v smeri večjega deleža tehnološko zahtevnejših proizvodov in na znanju temelječih storitev.
Precej so se povečale vhodne neposredne tuje investicije v Slovenijo, predvsem zaradi procesa privatizacije in prestrukturiranja podjetniškega sektorja. Tudi pričakovanja podjetij s tujim kapitalom so ugodna, kljub temu Slovenija ostaja po prilivih neposrednih tujih investicij še vedno med državami z najnižjim stanjem neposrednih tujih investicij.

 

V letih 2014 in zlasti 2015 se je močno povečala vrednost spodbud za zagonska podjetja slovenskih ustanoviteljev. Vlada si prizadeva, da bi se povečal delež ustanovitev podjetij oz. podjetnikov, ki se za podjetništvo odločajo zaradi zaznanih poslovnih priložnosti, ne pa zaradi nuje.
Precejšnje rezerve so še na področju produktivnosti, kjer je priložnost za trajnejše izboljšanje predvsem v krepitvi bolj dolgoročnih, pretežno necenovnih dejavnikov.

 

Človeški viri
V Sloveniji so človeški viri kot eden glavnih dejavnikov konkurenčnosti in dolgoročne rasti premalo učinkovito uporabljeni. Delež visoko izobraženega prebivalstva je sicer v mednarodnem merilu dokaj visok, a njegova sestava po vedah in veščinah ne ustreza povpraševanju podjetniškega sektorja. Terciarno izobraževanje se mora začeti hitreje odzivati na potrebe podjetniškega sektorja, ostajajo tudi precejšnja neskladja glede potrebnih veščin.
Podjetja morajo začeti bolje izkoriščati možnosti za dvig dodane vrednosti z uporabo znanj terciarno izobraženih.

 

Inovacijska sposobnost
Vlaganja v raziskave, razvoj, inovacije, človeške vire, digitalno ekonomijo in v krepitev različnih oblik intelektualne lastnine povečujejo učinkovitost in konkurenčnost gospodarstva ter omogočajo visoko raven blaginje.
Vlaganja poslovnega sektorja so v letu 2014 znašala 1,63 % BDP, kar uvršča Slovenijo na odlično 5. mesto med državami EU in je rezultat visoke rasti v obdobju 2009–2014, ko so se realno povečala za 47 %.
Vendar pa Slovenija po stopnji inovacijske aktivnosti zaostaja za povprečjem EU najbolj pri malih podjetjih, kjer je večina mikro podjetij, ki so v preteklosti le v manjši meri izkoriščala davčne olajšave.
Ugodno pa je izboljšanje podpornega okolja za nova visoko-tehnološka podjetja, ki bi lahko vplivalo na povečanje inovativnosti malih podjetij.
Zagonsko podjetništvo se zadnji dve leti pospešeno krepi. Leta 2015 so podjetja v začetnih fazah razvoja (start-up) slovenskih ustanoviteljev od različnih vlagateljev zbrala 114 mio EUR, kar je bilo dvakrat več kot leto prej oziroma toliko kot v prejšnjih sedmih letih skupaj.
Slovenija se mora hitreje odzivati na trende pospešene digitalizacije, ki imajo horizontalne vplive.

 

Vloga države in institucij
Učinkovito delovanje države in njenih institucij je ključnega pomena za spodbudno podjetniško okolje in konkurenčnost gospodarstva.
V primerjavi s preteklimi leti je bilo zaznati izboljšanje razpoloženja gospodarstvenikov na več področjih, kar se izraža v rahlem dvigu uvrstitve na področjih učinkovitosti države in poslovne zakonodaje. Prvič po več letih so se izboljšali tudi kazalniki, ki temeljijo na anketnih vprašanjih, kar je verjetno posledica ugodnejših makroekonomskih kazalnikov in nekaterih izvedenih ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja v zadnjih dveh letih.