Skoči na vsebino

PROSTORSKA ZAKONODAJA

Prostorska zakonodaja – vpliv na gospodarstvo

 

Trenutno stanje
Problematika pridobivanja okoljskih in gradbenih dovoljenj je po mnenju investitorjev eden največjih problemov poslovnega okolja. Glavni cilj prenove prostorske in gradbene zakonodaje je v čim večji meri zmanjšati investicijsko tveganje, olajšanje postopkov pridobivanja gradbenih dovoljenj, vključno s krčenjem zahtevane dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in olajšanjem postopkov pridobivanja predpisanih soglasij.

 

Ukrepi
Predlaga se uzakonitev prostorskega sveta pri Vladi RS, z osrednjo vlogo odločevalca in usmerjevalca v primerih, ko pri pripravi prostorskih aktov pride do neusklajenosti med deležniki in zamud v postopkih, kar bo omogočilo pospešitev sprejemanja prostorskih aktov.

 

Cilj prenove je med drugim tudi večja popularizacija občinskih podrobnih prostorskih načrtov z uzakonitvijo možnosti pogodbenega načrtovanja na podlagi dogovorov med investitorjem in občino. Dodatno možnost nastajanja stavbnih zemljišč za potrebe bolj prožnega prostorskega načrtovanja predstavlja občinski podrobni prostorski načrt za izjemne širitve stavbnih zemljišč.

 

Večji prožnosti prostorskega načrtovanja je namenjena tudi možnost odobritve individualnega odstopanja od prostorskih aktov na zahtevo investitorja, s čimer se želi nasloviti pogoste primere, ko so prostorski akti zaradi zastarelosti, neprimerne regulacije ali drugih razlogov neizvedljivi oziroma težko izvedljivi, zemljišča pa so sicer zazidljiva.

 

Nova zakonodaja prinaša združevanje oziroma racionalizacijo postopkov: združitev postopka sprejemanja občinskega podrobnega prostorskega načrta in postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja, združitev postopka sprejemanja državnega prostorskega načrta in postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja ter združitev postopka izdajanja okoljevarstvenega soglasja ter postopka izdajanja gradbenega dovoljenja. To bo posledično odpravilo podvajanje dokumentacije, podvajanje udeležbe strank v postopku in podvajanje pravnih sredstev, s čimer se bo v absolutnem smislu skrajšal čas, potreben za realizacijo investicijskih namer.
 

Gradbeni zakon na željo investitorja predvideva možnost pridobitve predodločbe še pred izdajo gradbenega dovoljenja, ki pomeni odločitev o pravici (npr. o skladnosti s prostorskim aktom), velja v časovno omejenem obdobju in je pri odločanju o gradbenem dovoljenju zavezujoča. Pridobitev predodločbe bo zlasti v primerih večjih investicij omogočila zmanjšanje investicijskega tveganja.
 

Nov koncept dovoljevanja bo omogočil pridobitev gradbenega dovoljenja na podlagi bistveno manj obsežne dokumentacije. Dokazovanje izpolnjevanja bistvenih zahtev bo potrebno šele v fazi prijave začetka gradnje, kar bo omogočilo bistveno zmanjšanje investicijskega tveganja.
 

Z uzakonitvijo sistema pridobivanja mnenj namesto soglasij v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja bo omogočena večja prožnost dovoljevanja in s tem mediacije upravnega organa ter usklajevanja s soglasodajalci glede pogojev, ki jih ti postavljajo v zvezi z nameravanim posegom - posledično bo s tem omogočeno večje število investicijskih namer;
 

Pri večini posegov se poenostavljajo zahteve za pridobitev uporabnega dovoljenja in sicer ga bo možno pridobiti prijave dokončanja gradnje in predložitvi zahtevanih izjav in dokazil udeležencev pri graditvi.

Uzakonja se pravna podlaga za pridobitev dovoljenj, s katerimi bo omogočena legalizacija objektov daljšega obstoja (20 in več let) ter začasnih dovoljenj v posebnih primerih.

 

Eden izmed pomembnih ciljev zakona je uzakonitev pravne podlage za informatizacijo postopkov dovoljevanja in drugih zakonsko predpisanih upravnih dejanj (prijave ipd.). Zato osnutek zakona že predvideva vlaganje vseh zahtev in prijav po elektronski poti, preko prostorskega informacijskega sistema, kar bo olajšalo procese pridobivanja dovoljenj, komunikacijo med strankami in upravnimi organi ter organov med seboj.


Povezave

 

Dogodki

 

Razpisi