Skoči na vsebino

SPLOŠNE SMERNICE UREJANJA PROSTORA

Smernice MGRT - DT v postopkih priprave prostorskih aktov

 

Na podlagi 2. odstavka 47. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) MGRT-DT objavlja splošne smernice za načrtovane posege v prostor oziroma načrtovane prostorske ureditve za potrebe razvoja turizma.
 
Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017 – 2021, ki jo je Vlada Republike Slovenije sprejela, dne 5.10.2017, temelji na dosedanjih spoznanjih in razvojnih posebnostih slovenskega turizma; na razvijanju konkurenčnih prednosti in spodbujanju sistemskih rešitev na tem področju; učinkovitemu povezovanju nacionalnih, lokalno-regionalnih in podjetniških interesov na področju razvoja turizma; spodbujanju globalnih, nacionalnih in lokalnih turističnih produktov, kjer ima Slovenija prepoznavne konkurenčne prednosti, ter na razumevanju in uveljavljanju sodobnih metod in tehnik upravljanja s področja strateškega načrtovanja ter usmerjanja podjetniških konkurenčnih mrež.

 

Predlagana nova strateška vizija slovenskega turizma je: Slovenija je globalna zelena butična destinacija za zahtevnega obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja, mir in osebne koristi.

Strategija opredeljuje, da se Slovenija deli na 4 makro destinacije: Alpska Slovenija,  Mediteranska Slovenija, Termalna Panonska Slovenija, Osrednja Slovenija & Ljubljana. Za vsako makro destinacijo so v strategiji opredeljene vodilne destinacije, druge destinacije, nosilni produkti (so osrednjega pomena za prepoznavnost in rast makro destinacije), podporni/sekundarni produkti (imajo manjši pomen in manjši vpliv na podobo ali so pomembni podporni produkti za nosilne produkte), doživetja (5 top doživetij, ki vplivajo na podobo makro destinacije).


Pričakovane naložbe v trenutne nastanitvene zmogljivosti in naložbe v nove zmogljivosti morajo odsevati regijske/destinacijske značilnosti in doživetja (sredozemsko, alpsko, panonsko in ljubljansko/osrednjeslovensko) ter se navezovati na turistične produkte regije in izpolnjevati visoke standarde kakovosti. Regijske turistične identitete in profile je poleg ustrezne nastanitvene strukture in standardov kakovosti treba graditi na podlagi modernizirane in inovativne turistične infrastrukture in turističnih znamenitostih, ki spodbujajo povečanje zasedenosti zmogljivosti in povečanje dnevne porabe gostov.

 

Naravni in kulturni prostorski viri so ključna konkurenčna prednost destinacije, ki omogočajo razvoj turizma visoke dodane vrednosti po načelu butičnosti. Pomembno je vključevanje kulturne dediščine v turistično ponudbo, ki s svojo raznolikostjo, pestrostjo ter prisotnostjo v vseh regijah, predstavlja primerjalno prednost in ključen element trajnostnega in butičnega turizma. Politika razvoja turizma je usmerjena v trajnostno (zeleno) rast in premagovanje dveh razkorakov: razkoraka med turističnim zelenim potencialom in njegovo gospodarsko realizacijo ter razkoraka med zeleno obljubo in dejansko kakovostjo turistične izkušnje, kar je smiselno upoštevati pri načrtovanju prostorske ureditve za potrebe razvoja turizma.

 

Za uspešen razvoj turizma so pomembne tudi podporne storitve in dostopnost.  Podporne storitve vključujejo vsa poslovanja in storitve, ki ustvarjajo dodano vrednost k izkušnjam obiskovalcev, ko so na počitnicah in so namenjene tudi lokalnemu prebivalstvu. Na področju prometa je pomembno izboljšati ponudbo javnega transporta, ki bo omogočala turistom lahko, preprosto in ugodno gibanje (pametna mobilnost s vključevanjem javnega potniškega prometa v turistično ponudbo ter umirjanjem prometa in iskanjem alternativnih rešitev).
 
Upoštevanje usmeritev v visokokakovostni turizem v okviru prostorsko-razvojnih ciljev destinacije bi pomenilo doprinos k uresničevanju ciljev Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021 in s tem prispevek destinacije k večji konkurenčnosti slovenskega turizma tako na domačem kot na mednarodnem trgu.