Skoči na vsebino

MEDNARODNO SODELOVANJE

Sodelovanje Republike Slovenije v okviru institucij EU na področju turizma

 

Ena od pomembnih aktivnosti irektorata za turizem in turistične administracije, ki izhaja iz članstva RS v EU, je sodelovanje z institucijami EU na področju razvoja skupne evropske turistične politike.

 

 

Svet EU


Svet EU je institucija odločanja Skupnosti. Sestavlja ga Svet ministrov pristojnih za posamezno strukturno področje. Odločitve vezane na področje evropskega turizma sprejema Svet ministrov pristojnih za konkurenčnost in rast. Slovenski minister pristojen za turizem v okviru EU Sveta ministrov za konkurenčnost in rast soodloča o vseh bistvenih strateških usmeritvah, politikah, ukrepih in zakonodaji povezani z notranjim trgom EU, podjetništvom in konkurenčnostjo, storitvami (turizem), varstvom potrošnikov itd. oziroma zadevah, ki se zaradi statusa evropskega turizma, ki še vedno ostaja v nacionalnih pristojnostih, posredno navezujejo na razvoj evropskega turizma.

 

Evropska Komisija


Evropska komisija je institucija Skupnosti, pristojna za pripravo in izvrševanje EU strukturnih politik in zakonodaje ter pristojna za nadzor nad izvrševanjem pogodb Skupnosti. Pri tem tesno sodeluje z državami članicami (DČ). Ker evropski turizem ni v neposredni pristojnosti EU temveč ostaja v nacionalnih pristojnostih se sodelovanje EK in DČ izvaja preko t.i. komitologije. Za področje usklajevanja politike evropskega turizma je imenovano posebno posvetovalno telo Evropske Komisije-TAC (Tourism advisory committee), ki ga sestavljajo predstavniki držav članic in predstavniki najvidnejših evropskih gospodarskih interesnih združenj s področja turizma (hotelirji, gostinski sektor, tour operaterji, sindikati itd..).


EK je razdeljena je na Generalne direktorate (DG – Directorate General). Sektor za turizem - Tourism Unit je uvrščen v DG RAST, notranji trg, industrija, mala in srednja podjetja.

 

Pristojna komisarka:                  Elżbieta Bieńkowska
Generalni direktor DG RAST:      Lowri Evans

 
Cilj turistične politike EU je ohraniti položaj Evrope kot vodilne destinacije v svetu, hkrati pa povečati prispevek industrije k rasti in zaposlovanju ter spodbujati sodelovanje med državami EU, zlasti z izmenjavo dobrih praks. Pristojnost EU na področju turizma je na podlagi stalnega usklajevanja z državami članicami,  oblikovati skupne podporne ukrepe za razvoj turizma, ki dopolnjujejo ukrepe držav članic.

 

Glavni izzivi evropske turistične industrije so:

varnost   - okolijska, politična in socialna varnost; varnost hrane in nastanitve;  družbeno-kulturne grožnje,  trajnost

gospodarska konkurenčnost - sezonskost, regulativna in upravna bremena; obdavčenje v zvezi s turizmom; iskanje in vzdrževanje usposobljenega osebja

tehnološka - posodobitev informacijskih tehnologij, ki jih povzroča globalizacija informacij in tehnološki napredek (informacijska orodja za rezervacije počitnic, socialni mediji, svetovanje o turističnih storitvah itd.)

trgi in konkurenca - naraščajoče povpraševanje po prilagojeni turistični ponudbi individualni turistični  izkušnji, povpraševanje po novih produktih in storitvah, naraščajoča konkurenca iz drugih globalnih destinacij.

 

Ključni strateški dokumenti evropskega turizma:

• Evropa, turistična destinacija številka 1 na svetu - nov politični okvir za turizem v Evropi (Junija 2010 je Evropska komisija sprejela Sporočilo "Evropa, turistična destinacija številka 1 na svetu - nov politični okvir za turizem v Evropi". V tem sporočilu je bila predstavljena nova strategija in akcijski načrt za turizem EU.
• Obnovljena turistična politika za močnejše partnerstvo evropskega turizma (2006)
• Izvedbeni akt trajnostnega turizma evropske turistične politike: Agenda za trajnostni in konkurenčen evropski turizem(2007)
• Osnovne usmeritve za trajnostni evropski turizem (2003)
• Sodelujmo skupaj za bodočnost evropskega turizma (2000)
 
Na tej spletni strani so dosegljive aktualne informacije o razpisanih finančnih sredstvih in ukrepih namenjenih spodbujanju razvoja malih in srednjih podjetij (MSP) vključno s turističnimi.

 

 

EU PROGRAMI IN SREDSTVA ZA TURIZEM

  • Evropski sklad za strateške naložbe
  • Evropski sklad za regionalni razvoj 
  • Kohezijski sklad
  • Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja 
  • Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo 
  • LIFE 
  • Obzorje 2020 
  • COSME  
  • Program ustvarjalna Evropa  
  • ERASMUS +
  • Program za zaposlovanje in socialne inovacije (EASI )

 

Evropski sklad za regionalni razvoj

 

Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) podpira konkurenčnost, trajnost  ter kakovost turizma na regionalni in lokalni ravni. Turizem je seveda tesno povezan z uporabo ter razvojem naravnih, zgodovinskih in kulturnih točk ter s privlačnostjo mest in regij kot krajev za bivanje, delo in obiskovanje. Povezan je tudi z razvojem, inovacijami in raznolikostjo ponudbe izdelkov ter storitev, ki jih izkoriščajo obiskovalci.

Programsko obdobje 2014–2020


Turizem ni vključen kot tematski cilj v predpise o evropskih strukturnih in investicijskih skladih, saj predstavlja sredstvo ali sektor in ne cilja. Vendar je v okviru predpisov predvidenih veliko možnosti za pametne naložbe na področju turizma. Komisija je izdala tematska navodila za naložbe na področju turizma.

 

Priporoča, da so tovrstne naložbe:
• v skladu z enim ali več tematskimi cilji in prednostnimi nalogami na področju naložb,
• skladni z analizo prednosti in pomanjkljivosti ter priložnosti in nevarnosti ustreznih nacionalnih/regionalnih/nadnacionalnih operativnih programov,
• osredotočene na boljše vrednotenje lokalnih kulturnih in turističnih točk,
• gonilo inovacij in raznolikosti izdelkov, postopkov in storitev ter specializacije za nišne trge, s čimer bi presegli odvisnost od nizke dodane vrednosti in začasnega dela ter zagotovili gospodarsko dejavnost in delovna mesta zunaj turistične sezone.
• Posebno pozornost bi bilo treba nameniti trojni krepitvi zmogljivosti na področju odličnosti, inovacij in internacionaliziranja malih in srednje velikih podjetij ter grozdov, (navzkrižnemu) povezovanju dejavnosti, tudi prek krepitve notranjih in zunanjih povezav.
• Ker je ena od posebnih prednosti sektorja turizma, da so ovire za vstop na trg še posebej majhne, bi se bilo treba osredotočiti na podporo podjetništvu in ustvarjanju novih podjetij.
Turizem bo imel še naprej pomembno vlogo v načrtovanih naložbah ESRR, kar velja tudi za povezane naložbe na področju ohranjanja, varstva, spodbujanja ter razvoja naravne in kulturne dediščine (glej diagram), pri čemer bo v okviru ESRR za to namenjenih približno 8 milijard EUR.

Zbirka podatkov eye(at)RIS3, ki dokumentira nastajajoče prizorišče regionalnih pametnih specializacij v Evropi (ki jih vodi platforma za pametno specializacijo), kaže, da številne regije dajejo prednost inovacijam na področju storitev in poslovnih modelov v turizmu v svojih strategijah za pametno specializacijo, pri čemer nameravajo ta področja tudi izdatno financirati.

Svoja prizadevanja bodo na primer usmerile v razvoj konkurenčnih nišnih trgov in razvoj znamk, kot je turizem za starejše (gospodarstvo sivolasih) ali eko-turizem, posodobitev turističnih vrednostnih verig, ki želijo doseči dražje tržne segmente, ter raznolikost turističnih dejavnosti, da bi bile manj odvisne od sezonskega turizma.
Te regije so oblikovale izčrpne strategije, in sicer ne samo za prehod k višji dodani vrednosti z vlaganjem v inovacije na področju turizma, ampak tudi z doseganjem večjega prelivanja v druge industrije, kot so kulturne in ustvarjalne industrije, agroživilstvo, gradbeništvo itd.

 

Povezave do EU dokumentov za področje turizma:
• Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike, COM(2010) 352 konč.
• Sporočilo „Evropska strategija za večjo rast in delovna mesta v obalnem in pomorskem turizmu”, COM(2014) 86 final.
• Krepitev konkurenčnosti turizma v EU – pristop z vrednotenjem 20 primerov inovacij in dobre prakse, končno poročilo, GD za podjetništvo in industrijo, september 2013
• Industrija doživetij – prednostno sektorsko poročilo, European Cluster Observatory
• Merjenje vloge turizma v gospodarstvih OECD, OECD, 2000
• Inovacije in rast v turizmu, OECD, 2006

 

 

Evropski parlament 


Evropski parlament je predstavniško telo evropskih državljanov. EP predlaga, soodloča, svetuje, priporoča in sodeluje pri sprejemanju EU zakonodaje, politik, strateških dokumentov itd..


Področje turizma se obravnava neposredno v okviru EP - Odbora za promet in turizem, posredno pa tudi v okviru Odbora regij in Ekonomsko-socialnega odbora Evropskega parlamenta. V okviru EP in Odbora za promet in turizem (TRAN) Slovenijo zastopa evropska poslanka Patricija Šulin, Poslanska skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Slovenske demokratske stranke. 

 

 

Unija za Sredozemlje / Evro-sredozemsko partnerstvo 


Unija za Sredozemlje / Evro-Sredozemsko partnerstvo je partnerstvo 27 članic EU in 17 držav južnega Sredozemlja (arabske države s Turčijo,  Izraelom in zasedenim palestinskim ozemljem). Za časa slovenskega predsedovanja Svetu EU leta 2008 je bila izvedena prva ministrska konferenca ministrov pristojnih za turizem Evro-sredozemskega partnerstva v Maroku, kjer so bili sprejeti prvi politični zaključki vezani na razvoj in spodbujanje Evro-sredozemskega turizma. Ustanovljena je bila tudi Evro-sredozemska univerza s sedežem v Piranu, ki bo med drugimi izobraževalnimi programi izvajala tudi podiplomske izobraževalne programe vezane na sredozemski turizem.

 

Svet Evrope
 

Svet Evrope sestavlja 47 držav evropske regije, ki sodelujejo v okviru te mednarodne institucije s ciljem spodbujati demokracijo, vladavino prava in človekove pravice na območju evropskega kontinenta. RS z 12. majem 2009 prevzema predsedovanje Svetu Evrope.
V okviru programa kulture, mladih, športa in kulturne dediščine se aktivnosti Sveta Evrope in njegovih delovnih teles posredno vežejo tudi na področje turizma. RS oziroma turistična administracija se vključuje s svojimi stališči, predlogi in komentarji, ki se vežejo na turizem preko posameznih delovnih skupin ali odborov.

 

 

MEDNARODNO SODELOVANJE RS NA PODROČJU TURIZMA- mednarodne organizacije in regionalne pobude katerih članica je RS

 

 

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD)

 

OECD združuje 35 gospodarsko najrazvitejših držav na svetu, ki oblikujejo svetovne standarde in načela v gospodarskih in razvojnih politikah. Prizadeva si za oblikovanje politik, usmerjenih v doseganje gospodarske in družbene blaginje. Spodbuja učinkovito uporabo ekonomskih virov, raziskave in poklicno usposabljanje, finančno stabilnost in politike, ki zagotavljajo vzdržno gospodarsko rast. V tem okviru OECD podpira globalno odprtost trgovine in prosti pretok kapitala. Aktivnosti OECD so usmerjene v globino celotne družbene strukture. Skupina držav OECD z manj kot petino svetovnega prebivalstva ustvari približno polovico svetovnega BDP.

 

 

Slovenija in OECD


Slovenija je polnopravna članica OECD od julija 2010. S članstvom RS v OECD je RS postala tudi članica Odbora za turizem.


OECD Odbor za turizem deluje v okviru OECD centra za podjetništvo, mala in srednja podjetja ter lokalni razvoj (CFE), administrativno funkcijo Odbora izvaja OECD Sekretariat. OECD Odbor za turizem  je najstarejši OECD Odbor, ki je bil  ustanovljen takoj po koncu II. Svetovne vojne  leta 1948 z t. i. Marshallovim planom. Turizem je bil namreč prepoznan kot tista multi-sektorska  ekonomija , ki lahko najhitreje prispeva k družbeni in ekonomski obnovi  Evrope in sveta po drugi svetovni vojni.


Glavne aktivnosti programa dela Odbora za turizem so usmerjene  k aktivnemu spodbujanju trajnostne gospodarske rasti globalnega turizma in k reševanju ključnih izzivov s katerimi se soočajo sodobne turistične industrije in ekonomije. Da bi se turistični potencial kar najbolje izkoristil OECD podpira celovit in večplasten pristop različnih ravni vladnih politiki pri usmerjanju razvoja turizma. V mnogih pogledih, je horizontalni pristop Odbora za turizem, preko tesnega povezovanje turizma z ostalimi  povezanimi politikami ( in zanje pristojnimi Odbori OECD) – vključno s celotnim gospodarskim sektorjem, trgovino, zaposlovanjem, inovacijami, prometom, zeleno rastjo in trajnostnim razvojem, lokalnim razvojem ter malim in srednjim podjetništvom -   edinstven v svetu.  OECD je zato  priznan mednarodni akter na področju globalnega turizma in spodbujanja malega in srednjega podjetništva.


OECD Odbor za turizem je forum  visokih  uradnikov in funkcionarjev vladnih administracij držav članic. Predstavnike držav članic pogosto spremljajo tudi nacionalni experti za posamezna področja turističnih in ostalih sektorskih politik ter predstavniki  nacionalnih statističnih uradov, saj je OECD statistika temeljni podporni sistem za usmerjanje razvoja ekonomije držav članic. Odbor za turizem se sestaja dvakrat letno na sedežu OECD v Parizu. Občasno se zasedanje Odbora izvede tudi v kateri od članic OECD, ki prevzame gostiteljstvo zasedanja. Prevzem gostiteljstva zasedanja Odbora za turizem s strani posamezne DČ je namreč lahko in-kind oblika prostovoljnega prispevka DČ namenjenega izvajanju dvoletnega programa dela odbora. 


Koristi članstva RS v Odboru za turizem
Aktivnosti programa dela Odbora, ki ga Svet OECD potrjuje za obdobje dveh let, nacionalnim odločevalcem turistične in s turizmom povezanih vladnih politik zagotavljajo dostop do izjemne baze podatkov, dobrih političnih in izvedbenih praks drugih držav članic, dostop do expertnih znanj, analiz in dostop do mednarodno primerljivih statističnih baz podatkov, raziskav , študij primerov itd.. OECD namreč kontinuirano spremlja globalne razvojne trende turistične ekonomije, pripravlja usmeritve in priporočila Vladam držav članic ter odločevalcem posameznih sektorskih politik kako v luči skupnih razvojnih standardov usmerjati  razvoj turizma v prihodnjih letih. V ta namen OECD in Odbor za turizem  s pomočjo posameznih držav članic izvajata tudi strokovne delavnice, seminarje in konference za  politične odločevalce in izvajalce ter gospodarske nosilce turizma, kjer je tematika teh dogodkov posvečena specifičnim temam in prioritetam iz dvoletnega Programa dela in proračuna OECD TC. OECD kot celota nenehno spremlja in meri razvoj produktivnosti in druge ekonomske, družbene in okolijske  parametre razvoja držav OECD in na osnovi teh podatkov pripravlja priporočila in razvojne usmeritve ter strategije razvoja, ki so prvenstveno namenjene ključnim odločevalcem držav članic in so tesno povezane tudi z usmerjanjem razvoja  turistične ekonomije. V ta namen je OECD je postavil mednarodno priznane statistične standarde in metodologije za merjenje ekonomskih,  socialnih in okolijskih učinkov ekonomije vključno s turistično (TSA). Odbor za turizem tako v sodelovanju z Eurostatom (Statistični urad Evropske unije) pripravlja in izvaja Svetovni forum o turistični statistiki. 


Odbor za turizem sodeluje s številnimi drugimi mednarodnimi organizacijami, ki pokrivajo različna področja in specifične sektorje. Te mednarodne organizacije so pomembni deležniki  globalnega turizma in  zato se redno udeležujejo zasedanj Odbora za turizem; ZN Svetovna turistična organizacija (UNWTO), Program Združenih narodov za okolje (UNEP), Mednarodna organizacija dela (ILO), ITF – Mednarodni Transportni forum, azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje (APEC) in EU predvsem Evropska komisija (EK).