Skoči na vsebino

ESA


Evropska vesoljska agencija (ESA)

 

Slovenija je 1.5.2004 postala članica Evropske unije in se je pridružila opredelitvi celovite evropske politike ob upoštevanju Okvirnega sporazuma med Evropsko skupnostjo in Evropsko vesoljsko agencijo z dne 25.11.2003. Ta je vzpostavil okvir, ki zagotavlja skupno podlago in ustrezne operativne režime za učinkovito in vzajemno koristno sodelovanje med pogodbenicama glede vesoljskih dejavnosti skladno z njunimi nalogami in dolžnostmi ter ob upoštevanju njunih institucionalnih  vzpostavitev in operativnih okvirov v celoti ter je podlaga za skupne pobude Evropske vesoljske agencije in Evropske skupnosti. Dne 22.5.2007 je bila na zasedanju Sveta Agencije sprejeta Resolucija o evropski vesoljski politiki.

Slovenija je 28.5.2008 v Kozarišču podpisala Sporazum med Republiko Slovenijo in Evropsko vesoljsko agencijo o sodelovanju v vesolju v miroljubne namene (angl. Agreement between the Republic of Slovenia and the European Space Agency Concerning Space Cooperation for Peaceful Purposes) in je začel veljati 23.2.2009. Po 4. členu tega sporazuma je Slovenija pridobila položaj "opazovalke" (angl. "observer") za obdobje petih let.

Naslednji sporazum, to je Sporazum evropske sodelujoče države med Republiko Slovenijo in Evropsko vesoljsko agencijo skupaj z Dodatkom 1 - Načrtom za evropske sodelujoče države (angl. European Cooperating State Agreement between the Republic of Slovenia and the European Space Agency, together with Appendix I - Plan for European Cooperating States - PECS) je bil podpisan v Noordwijku (NL) 22.1.2010 in ratificiran 13.5.2010 (Ur.l. RS, št. 8(46)/2010 z dne 8.6.2010). Dodatek 1 - Načrt za evropske sodelujoče države (angl. Appendix I - Plan for European Cooperating States - PECS) je bil podpisan v Ljubljani 30.11.2010.
S tem sporazumom je Slovenija pridobila položaj evropske sodelujoče države; njegova veljavnost pa je bila 5 let po dnevu uveljavitve.
 
Sporazum je določal okvirne zneske, namreč da Slovenija v obdobju 2010 - 2014 na letni ravni prispeva sredstva v višini 1 MEUR v vrednosti iz leta 2001.
 
Za vložena sredstva je ESA razpisala poseben razpis za Slovenijo kot sodelujočo državo.

V okviru razpisa je ESA potrdila 26 Slovenskih projektov v skupnem znesku 5,2 MEUR. Na razpisu lahko nekaj sredstev v okviru posameznega slovenskega projekta prejme tudi tuja organizacija, kar omogoča slovenskim udeležencem sodelovanje tudi z drugimi državami.

Slovenija in Agencija sta začeli pogajanja o Pridružitvenem sporazumu med Republiko Slovenijo in Evropsko vesoljsko agencijo na sestanku visokih delegacij Slovenije na čelu z ministrom Počivalškom in predstavniki Agencije v Parizu dne 26.1.2016.

Pridružitveni sporazum je bil podpisan 5.7.2016 v Parizu. Državni zbor RS ga je ratificiral 20.10.2016. Objavljen je bil 11.11.2016 v Uradnem listu, št. 15(70)/2016.
Svet Evropske vesoljske agencije je 1.12.2016 na ministrskem zasedanju v Luzernu soglasno potrdil status Slovenije kot pridružene članice agencije.
 
Evropska vesoljska agencija ima približno 2200 zaposlenih na sedežu v Parizu ter petih centrih po Evropi. Največji center je ESTEC v Noordwijku na Nizozemskem, ki ima blizu 1500 zaposlenih, in pokriva vse programe ESA. Drug, za Slovenijo zanimiv večji center, je ESRIN v Frascatiju pri Rimu v Italiji s približno 300 zaposlenimi, ki se ukvarja z informacijskimi tehnologijami ter opazovanjem površja, ozračja in voda.
 
Med slovenskimi izvajalci projektov so doslej prevladovali tisti iz javnih visokošolskih in raziskovalnih zavodov ter centrov odličnosti, kar je bilo za začetek sodelovanja lažje. Pri svojem delu so dosegli tudi nekatere svetovno vrhunske objave oz. dejavnosti. Med zgodbe o uspehu lahko uvrstimo tudi nekatera slovenska podjetja.

Slovenija je bila že zgodovinsko povezana z vesoljem preko enega od pionirjev konceptov vesoljskih poletov Hermana Potočnika Noordunga, ki mu je v Vitanjah posvečen moderen muzej. Imamo tudi nekaj vesoljcev slovenskega porekla ter tudi pomembnih strokovnjakov za vesolje.
 
Naslednji izziv je polnopravno članstvo. Šele v tem statusu bo Slovenija lahko imela dostop do vseh delovnih teles in dogodkov, kjer bo želela tudi sodelovati. Že statusu sodelujoče države namreč ne smemo predlagati nobene dejavnosti, ki podvaja obstoječe aktivnosti oz. rešitve v ESA. Obenem pa je v statusu sodelujoče države pogosto zelo težko priti do podatkov o dejanskem stanju oz .izzivih, ki jih je potrebno rešiti v prihodnosti.
 
Polnopravno članstvo v ESA je ključ tudi do drugih s strani Slovenije že doslej financiranih dejavnosti. Največji sofinancer ESA je namreč EU.  Tako Slovenija posredno financira že kar nekaj dejavnosti v vesolju: navigacijski sistem EU Galileo, sistem EU za opazovanje zemlje Copernicus, mednarodne satelite Eumetsat, komunikacijske satelite Eutelsat, itd. Ker vse te sisteme praviloma razvija ESA oz. njene polne članice, brez polnopravnega članstva tudi ne moremo najti svojega mesta v njih, dokler nismo zraven tudi pri razvoju, kar je omogočeno le polnim članicam. Polno članstvo bo omogočilo dostop do vseh ostalih vlaganj in uporabniki iz Slovenije ne bi bili le kupci storitev, temveč tudi ponudniki.
 
Zakaj smo sploh aktivni v vesolju?
Vesolje se je svetovno uveljavilo kot gospodarska panoga, predvsem na področju komunikacij Eutelsat prenaša 1000 televizijskih in 500 radijskih programov, Inmarsat omogoča komunikacijo in prenos podatkov po celotni zemlji, posnetke Eumetsat gledamo vsak dan ob vremenski napovedi, Ameriški sistem GPS je osnova tako za navigacijske naprave, kot navigacijske aplikacije na pametnih telefonih. Sistem EU Copernicus  omogoča ogromne količine podatkov, uporabne za zelo različne namene (kmetijstvo, okolje, mesta, itd). Brez satelitov npr. bankomati ne bi delali, ker prejemajo točen čas pogosto od njih. Slovenija je leta 2013 približno na 30.mestu po bruto domačem prihodku (GNI) na prebivalca in zato mora razvijati svoje gospodarstvo  v smeri novih tehnologij. Klasične tehnologije se vedno bolj selijo cenejše države, zato moramo iskati nova področja rasti in izzivov.Kot majhna država si ne moremo privoščiti svoje agencije ali razvoja svoje rakete, lahko pa smo dobri v nišah, ali npr. v nano/piko satelitih s težo od 100 do 5 kg. 
 

Kaj je naloga ESA?
ESA pripravlja evropske vesoljske programe, ki so načrtovani z namenom, da se pridobijo nova spoznanja o našem planetu, sončnem sistemu, o vesolju, pa tudi zato, da se razvijejo satelitske tehnologije in storitve ter da se spodbuja evropska industrija. ESA zelo tesno sodeluje tudi z vesoljskimi organizacijami izven Evrope.
Z usklajevanjem finančnih sredstev in intelektualnih virov svojih članic tako lahko prevzame programe in dejavnosti, ki zelo presegajo možnosti delovanja posameznih evropskih držav.
ESA deluje izključno v miroljubne namene. Njen namen pa je tudi zagotavljati in spodbujati sodelovanje med evropskimi državami na področju vesoljskih raziskav in tehnologij.

 

 

Kje ima ESA svoj sedež?
Glavni sedež ESA je v Parizu, kjer se odloča o politikah in programih. V številnih evropskih državah ima ESA tudi svoje centre, pri čemer ima vsak od njih drugačne odgovornosti:


• Evropsko astronavtsko središče v Kölnu, Nemčija (EAC);
• Evropsko astronomsko središče v Villafranca del Castello v Madridu, Španija (ESAC);
• Evropsko središče za vesoljske operacije v Darmstadtu, Nemčija (ESOC);
• Središče Evropske vesoljske agencije za opazovanje Zemlje v kraju Frascati pri Rimu, Italija (ESRIN);
• Evropski center za vesolje, raziskave in tehnologijo v Noordwijku, Nizozemska (ESTEC).

ESA ima tudi urade za zvezo v Belgiji, ZDA in Rusiji, raketno izstrelišče v Francoski Gvajani, kopenske postaje za sledenje pa na različnih delih sveta. Urad v Bruslju je namenjen zlasti odnosu z Evropsko komisijo.

 

 

»ESTEC« – the European Space Research and Technology Centre« je največji ESA center za vesoljske raziskave in hkrati tudi testno središče in glavni razvojni center za evropske vesoljske aktivnosti. ESTEC je lociran v mestecu Noordwijk blizu Amsterdama na Nizozemskem. Raziskovalci in tehniki v ESTEC so odgovorni za tehnično pripravo in izvedbo ESA vesoljskih projektov. Prav tako pa so tudi odgovorni za podporo že izstreljenim ESA satelitom, vesoljskim odpravam z in brez človeške posadke. V ESTEC je zaposlenih tudi nekaj slovenskih raziskovalcev.

 

 

»ESOC« – the European Space Operations Centre« je ESA center za vesoljske operacije. Lociran je v Darmstadtu v Nemčiji. Center je zadolžen za nemoteno delovanje vesoljskih ladij in objektov v orbiti. Njegove kontrolne sobe so povezane z zemeljskimi satelitskimi postajami po vsem svetu z namenom sledenja in kontroliranja satelitov, dajanja komand za upravljanje in manevriranje vesoljskih plovil ter monitoring sistemov in naprav.

 

 

»ESRIN« – v mestecu Frascati, južno od Rima, je ESA center za opazovanje zemlje. Center upravlja zemeljski del, torej podatke o opazovanju zemlje za ESA in podatke, ki jih pridobijo iz satelitov NASA in drugih. Skupaj torej iz preko 20 zemeljskih postaj ESA in 20 tujih zemeljskih postaj. ESRIN upravlja največjo bazo podatkov o okolju v Evropi.

 

 

»EAC« – the European Astronaut Centre« je Evropsko astronavtsko središče. Locirano je v Kölnu v Nemčiji. EAC predstavlja center za pripravo in trening evropskih astronavtov. Prav tako je v centru zagotovljena tudi vsa medicinska podpora astronavtom. Vesolje je zaenkrat obiskalo približno štirideset evropskih astronavtov.

 

 

»ESAC« – the European Space Astronomy Centre« v Villafranca del Castillo, pri Madridu predstavlja Evropsko astronomski središče. Znotraj središča se opravljajo znanstvene raziskave na področju astronomije prav tako pa imajo shranjeno tudi obsežne astronomske arhive. Ti podatki so na volja astronomom po vsem svetu.

 

 

»Guiana Space Centre« – raketno izstrelišče v Kourouju v Francoski Gvajani predstavlja evropsko okno v vesolje. Veliko je cca. 96.000 hektarjev. V njem je zaposlenih skoraj 1500 ljudi, ki prihajajo predvsem iz Francoske vesoljske agencije CNES, Arianespace in evropske industrije. ESA je lastnik raketnega izstrelišča in tudi pokriva večino fiksnih stroškov delovanja izstrelišča. Kourou je izbran kot izstrelišče za lansiranje staeliteov zato ker je v neposredni bližini ekvatorja.

 

 

Financiranje:
ESA je imela v letu 2013 letni proračun približno 4,2 milijardi EUR in ima okrog 2000 zaposlenih. Financirajo jo njene članice. Največji financer je EU, ki je leta 2013 dala približno 900 milijonov EUR.

 

Slovenija v statusu sodelujoče države neposredno prispeva 1,3 milijona EUR in od tega približno 90% prejmejo nazaj slovenski udeleženci projektov v ESA.

 

ESA ni raziskovalna organizacija, ampak znanost predstavlja le manj od 15% proračuna. Glavna naloga so delujoče naprave za področje vesolja, zato ESA izvaja naročila za izdelke in storitve. V lestvici stopenj tehnološke pripravljenosti, kjer izstrelitev pomeni 9. stopnjo, so znanstvene dejavnosti le do 3. Stopnje, zato mora vsaka država za konkretne rezultate vključevati podjetniški sektor. Ker ima ESA že 50 let, so industrije rednih držav članic zelo izkušene in je konkurenca močna.

ESA aktivnosti se delijo v dve kategoriji – 'obvezno' in 'izbirno'.

 

Programi znotraj splošnega proračuna in znanstveni programi so obvezni za vse polnopravne članice ESA; vključujejo osnovne aktivnosti agencije (raziskovanje bodočih projektov, tehnološke raziskave, skupne tehniške investicije, informacijski sistemi in izobraževalni programi). Vse države članice prispevajo enakomerno k tem programom v skladu z njihovem BDP.

Ostali programi, bolj znani kot 'izbirni', so financirani le po interesu države članice, ki se lahko prosto odločijo o svojem deležu sodelovanja. Izbirni programi pokrivajo področja kot so opazovanje Zemlje, telekomunikacije, satelitske navigacije in vesoljski transport. Podobno sta financirani od neobveznih prispevkov mednarodna vesoljska postaja in mikrogravitacijske raziskave.

 

OPAZOVANJE POVRŠJA, OZRAČJA IN OCEANOV
To je finančno največje področje (čez 20% vsega proračuna) delovanja ESA. Tako je že leta 1977 izstrelila svoj prvi meteorološki satelit Meteosat, kasneje pa se je iz tega razvila samostojna organizacija s tem imenom za meteorologijo, katere slike lahko vsak dan spremljamo ob vremenski napovedi. Leta 2002 pa je bil izstreljen Envisat, ki je namenjen spremljanju sprememb v okolju. Aprila 2014 je bil izstreljen prvi satelit Sentinel-1 zelo obsežnega in dolgotrajnega programa Copernicus, ki ima namen zbirati zelo različne podatke o stanju in spremembah površja, ozračja in oceanov po celem svetu ter tako spremljati okoljske spremembe, obenem pa pomagati v primeru izrednih dogodkov. Vsi sateliti nenehoma pošiljajo na zemljo ogromne količine podatkov o vremenu, spremembah okolja, požarih in drugih pomembnih podatkih. Vsi ti podatki koristijo milijardem ljudi po vsem svetu.

 

MEDNARODNA VESOLJSKA POSTAJA
Mednarodna vesoljska postaja – ISS je pravzaprav znanstveni laboratorij, ki služi medicinskim, biološkim in raziskavam materialov v posebnem okolju v vesolju. Raziskave, opravljene na krovu ISS, bodo pripomogle k pripravi na bodoče raziskovalne misije v bolj oddaljene dele sončnega sistema. Evropa ima znaten delež v ISS. Evropski astronavti pogosto bivajo na ISS. K tem veliko prispeva Evropski avstronavtski center v Koelnu (DE).
Vesoljska postaja je oskrbovana tudi s samodejnimi transportnimi vozili (ATV), ki pripeljejo nujne potrebščine za življenje in delo, odpeljejo pa odpadke in nato zgorijo v atmosferi .

 

RAZISKOVANJE VESOLJA
Znanstveni programi so bili osnova za prve združene napore Evrope na področju vesolja. Štiri desetletja že burijo domišljijo in razum raziskovalcev v naporu razumeti vesolje, zvezde, planete in nastanek življenja. Sateliti ESA so si v tem času že ogledali globine vesolja in oddaljene galaksije, preučili Sonce v do tedaj nedosegljivih detajlih in začeli raziskovati planetarne sosede.

ESA igra pomembno vlogo v nadzorovanju Sonca in razumevanju, kako deluje na naš planet.
Raziskovanje ostalih planetov Sončnega sistema, obljublja tudi globlje razumevanje Zemlje same.
S svojimi teleskopi ESA raziskuje tudi gama žarke, črne luknje, zvezde, ki se pomikajo v Mlečni cesti in druge skrivnosti, ki ostajajo še neodkrite. Skušajo dobiti vpogled v izvor galaksij in zvezd, preučiti teorije o nastanku velikega poka in z raziskovanjem gravitacijskih valov dokončno potrditi Einsteinovo splošno teorijo relativnosti.

 

VESOLJE ZA KOMUNIKACIJO IN DOLOČITEV LOKACIJ
Že več kot tri desetletja se ESA, z razvijanjem nove tehnologije in satelitskih sistemov, trudi obdržati Evropo v ospredju sveta telekomunikacij, interneta in medijev. Evropska Unija in ESA sta združili moči v neodvisnem sistemu satelitov, imenovanem Galileo, ki bo dal Evropi neodvisno satelitsko navigacijo. Galileo je prvi globalni satelitsko-navigacijski sistem, sestavljen iz 30 satelitov, ki lahko do metra natančno določi položaj predmeta na zemlji. Galilieo je v nasprotju z ameriškim GPS in ruskim GLONAS sistemom, ki sta oba vojaška sistema, predvsem namenjen civilni uporabi.

 

PROGRAM NOSILNIH RAKET IN SATELITOV
ESA je od vsega začetka zelo aktivna tudi pri razvoju nosilnih raket in satelitov. Nosilne rakete izdeluje Arianespace, ki je ustanovljena s strani 23 evropskih partnerjev in ESA. Center za izstrelitev raket Ariane je začel delovati leta 1973, ko so evropski narodi ugotovili, da potrebujejo neodvisen dostop do vesolja. Poleg raket, ki v vesolje ponesejo satelite, se ukvarjajo še z razvojem omenjenih vrst satelitov za opazovanje in storitve, povezane z zemljo, razvojem satelitov za raziskovanje planetov v Sončnem sistemu ter prenašanje tovora za Mednarodno vesoljsko postajo. Ustvarili so tudi manjšo raketo Vega, ki bo uporabljena za več znanstvenih misij in opazovanje Zemlje. ESA in evropska vesoljska industrija se trudita še izboljšati učinkovitost, zanesljivost in zmanjšati stroške nove generacije izstrelitvenih raket.