Skoči na vsebino

RAZISKOVALNI SKLAD ZA PREMOG IN JEKLO

 


 
 

Raziskovalni sklad za premog in jeklo je namenjen izključno financiranju raziskovalnih projektov zunaj okvirnega programa EU za raziskave, v sektorjih, povezanih s premogovništvom in jeklarsko industrijo. Zgodovinsko je bilo področje premoga in jekla začetek sedanje EU, zato je sklad EU za premog in jeklo (z enkratnim vplačilom posamezne države) še vedno ločen od iz proračuna EU financiranih ostalih RR dejavnosti (npr. okvirni programi za RR dejavnost oz. Obzorje 2020), čeprav se v zadnjih letih njegova pravila zelo približujejo pravilom za Obzorje2020. Tudi financiran je drugače od Obzorja 2020, torej ne iz vsakoletnega proračuna EU, ampak iz sklada z enkratnimi vplačili držav (Slovenija je prispevala 2,3 MEUR).
 
Raziskovalni sklad za premog in jeklo upravlja Evropska komisija na osnovi določenega pravnega reda. Sklad podpira konkurenčnost sektorjev EU, povezanih s premogovništvom in jeklarsko industrijo. Njegov raziskovalni program je skladen z znanstvenimi, tehnološkimi in političnimi cilji EU ter dopolnjuje dejavnosti, ki se izvajajo v državah članicah in znotraj obstoječih raziskovalnih programov EU, zlasti okvirnega programa za raziskave.
Spodbujajo se usklajevanje, dopolnjevanje in sodelovanje med temi programi, pa tudi izmenjava informacij med projekti, ki se financirajo v okviru tega raziskovalnega programa, in tistimi, ki se financirajo iz okvirnega programa za raziskave. Raziskovalni program podpira raziskovalne dejavnosti, katerih namen je uresničiti cilje, ki so navedeni v nadaljevanju. Stopnje pomoči RR projektom so 50-60%, za spremljajoče ukrepe pa do 100%.
 
Sklad nadzoruje programski odbor (COSCO), kjer so predstavniki držav članic ter Evropske komisije. Praviloma se sestaja enkrat letno in odloča hkrati o celotnem predlogu seznamov novih projektov, ki jih pripravijo pododbori. Predstavnik iz Slovenije je Andrej Cvelbar (andrej.cvelbar(at)gov.si).


Dejavnost sklada je nato razdeljena na dva svetovalna odbora za premog (CAG) ter za jeklo (SAG), sestavljena iz izkušenih strokovnjakov s široko razgledanostjo nad področjem.


Še bolj operativnih je 11 tehničnih svetovalnih skupin (TAG) za področji premoga (8) in jekla (3), ki koordinirajo delo na teh ožjih področjih.


V delovanje sklada so preko ocenjevanja vključeni tudi ocenjevalci projektov, ki za to funkcijo lahko kandidirajo sami preko prijave na spletni strani. To je tudi prvi priporočeni korak za kasnejše kandidate za člane omenjenih skupin.   
 
Vsako leto je iz tega sklada na voljo približno 50 mio EUR za raziskovalne projekte na navedenih področjih v EU (od tega okrog 70 odstotkov za jeklo). Razpisni rok je vsako leto praviloma 15. Septembra (le zaradi nedelovnih dni se za kakšen dan premakne), vloge pa so elektronske. Zaradi večjih konzorcijev na projektih (npr 5-8 partnerjev, pogosto 1-2 MEUR) je potrebno zgodnja priprava oz. stiki s potencialnimi partnerji. Evropska komisija načrtuje, da bi skrajšala čas od oddaje vloge, do podpisa oz. izvedbe ter tako dosegla dva cilja: čim manjše spremembe med čakanjem na začetek ter tudi privlačnost oz. uporabnost instrumenta v spremenljivem svetovnem okolju. V letu 2017 na bi tako pogodbe (iz razpisa 2016) podpisovali od 1. maja naprej.
 
Vsak projekt ocenjujejo po trije neodvisni ocenjevalci, ki se morajo nato skupaj uskladiti in skupaj potrditi skupno oceno tega projekta po njegovih ključnih delih. Pri tem se vključuje tudi Evropska komisija. Na osnovi ocen in razpoložljivih sredstev nato sestavijo predlog seznama projektov, o katerem kot celoti odloči zgoraj omenjeni krovni odbor COSCO. Pred tem celoten postopek ocenjevanja sistemsko pregleda tudi skupina neodvisnih opazovalcev.

 

V preteklosti se je pokazalo, da so slovenski udeleženci prijavili tudi štirikrat več projektov na prebivalca kot je bilo povprečje za celo EU. Žal ni dovolj prijava, temveč je ob vedno večji konkurenci, tudi zaradi krčenja nacionalnih sredstev, praktično nujno vzpostaviti stik z najboljšimi koordinatorji in konzorcijev, da ima projekt res vrhunsko oceno in je tudi financiran. Seveda ti koordinatorji od vseh partnerjev zahtevajo tudi visoko raven znanja. Ker pride do financiranja zaradi omejenih razpoložljivih virov le majhen delež med vsemi projekti, se je zelo težko prebiti v ta ozek krog brez vrhunskih dosežkov.

 

Najuspešnejši slovenski udeleženec projektov sklada je Premogovnik Velenje, na področju jekla pa sta bila na razpisu v letu 2016 uspešna podjetje Trimo ter Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.
 
 
Domača stran Evropskekomisije z informacijami o Raziskovalnem skladu za premog in jeklo.