Skoči na vsebino

ZNAČILNOSTI OBMEJNIH PROBLEMSKIH OBMOČIJ

V obmejnih problemskih območjih je v letu 2013 poslovalo 12,2 % gospodarskih družb, glede na celotno ozemlje Slovenije, v katerih je bilo zaposlenih 12,1 % od vseh zaposlenih v gospodarskih družbah v Sloveniji (Karta: Gospodarske dejavnosti v obmejnih problemskih območjih z največ zaposlenimi v letu 2014). Pozitivna razlika med neto čistim dobičkom in neto čisto izgubo gospodarskih družb v obmejnih problemskih območjih, v letu 2013, predstavlja kar 39,6 % celotne vrednosti razlike opredeljene za celo Slovenijo. Ustvarjena dodana vrednost v gospodarskih družbah, v obmejnih problemskih območjih, v letu 2013, je bila 31.811 EUR na zaposlenega, kar predstavlja 81,5 % državnega povprečja. Poslovni prihodki na zaposlenega pa predstavljajo le 70,2 % državnega povprečja, kar glede na delež dodane vrednosti na zaposlenega pomeni, da imajo gospodarske družbe v obmejnih problemskih območjih še rezerve, vezane na izboljšanje učinkovitosti poslovanja. Hkrati pa je potrebno poudariti, da je povprečna mesečna plača na zaposlenega v letu 2013 znašala 1.281 EUR, kar predstavlja 87,8 % državnega povprečja. Pomemben pa je tudi podatek, da je delež čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu v celotnem čistem prihodku od prodaje v gospodarskih družbah, v obmejnih problemskih območjih, v letu 2013 znašal 43,1 %, kar predstavlja 119,9 % državnega povprečja. To pomeni, da so gospodarske družbe iz teh območij v večji meri naravnane na tuje trge in v internacionalizacijo.

 
Obmejna problemska območja so območja s primanjkljajem delovnih mest, zato večina delovno aktivnega prebivalstva iz teh območij dnevno delovno migrira v bližnja zaposlitvena središča v Sloveniji, ker pa so to obmejna območja, pa tudi v sosednje države, predvsem v Avstrijo in Italijo. Povod, da delovno aktivno prebivalstvo iz obmejnih problemskih območjih dnevno delovno migrira, pa so številčnejša ter ustreznejša delovna mesta in višje plače v bližnjih slovenskih in čezmejnih območjih ter, vezano na odločitev za lokacijo delovnega mesta, dostopnost.


Obmejna problemska območja so kljub neugodnim naravnim in geografskim razmeram, povezanim z obmejnostjo, slabo dostopnostjo, depopulacijo, reliefnimi oblikami in režimi varovanja prostora, hkrati tudi območja s posebnimi priložnostmi, saj predstavljajo velik potencial za krepitev endogenega razvoja teh območij, v navezavi in s sodelovanjem s čezmejnimi območji. Iz tega vidika so obmejna problemska območja, ki ne predstavljajo funkcionalno zaledje večjih urbanih središč v Sloveniji, strateška območja, saj lahko z majhnimi vložki spodbudimo gospodarsko in družbeno pestrejši razvoj, hkrati pa zadostimo ciljem ohranitve poseljenosti ter okrepitve obmejnega pasu tudi z novimi investicijami in možnostjo novega zaposlovanja ter ustvarimo danosti za izboljšanje demografske slike tega prostora. Zmanjšali pa bi sedanje dnevne delovne migracije iz tega območja v sosednje države in v osrednji del države ter s tem prispevali k okoljevarstvenim ciljem, dvigu kakovosti življenja in socialnega standarda v teh območjih.


Po stanju 1. 7. 2014 je v obmejnih problemskih območjih živelo 446.967 oziroma 21,7 % prebivalcev Slovenije. Območje obsega 9.612 km2 oziroma 47,7 % površine Slovenije. Podatki o prebivalstvu in površini glede na območje kohezijskih regij Vzhodna Slovenija in Zahodna Slovenija so naslednji:

 

- V Slovenija:
o 321.225 prebivalcev (29,8 % prebivalcev kohezijske regije in 15,6 % prebivalcev Slovenije),
o 6.197,9 km2  (50,8 % površine kohezijske regije in 30,6 % površine Slovenije).

 

- Z Slovenija:
o 125.742 prebivalcev (12,8 % prebivalcev kohezijske regije in 6,1 % prebivalcev Slovenije),
o 3.414,5 km2  (42,3 % površine kohezijske regije in 16,8 % površine Slovenije).