Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

ZNAČILNOSTI OBMEJNIH PROBLEMSKIH OBMOČIJ

V obmejnih problemskih območjih je v letu 2013 poslovalo 12,2 % gospodarskih družb, glede na celotno ozemlje Slovenije, v katerih je bilo zaposlenih 12,1 % od vseh zaposlenih v gospodarskih družbah v Sloveniji (Karta: Gospodarske dejavnosti v obmejnih problemskih območjih z največ zaposlenimi v letu 2014). Pozitivna razlika med neto čistim dobičkom in neto čisto izgubo gospodarskih družb v obmejnih problemskih območjih, v letu 2013, predstavlja kar 39,6 % celotne vrednosti razlike opredeljene za celo Slovenijo. Ustvarjena dodana vrednost v gospodarskih družbah, v obmejnih problemskih območjih, v letu 2013, je bila 31.811 EUR na zaposlenega, kar predstavlja 81,5 % državnega povprečja. Poslovni prihodki na zaposlenega pa predstavljajo le 70,2 % državnega povprečja, kar glede na delež dodane vrednosti na zaposlenega pomeni, da imajo gospodarske družbe v obmejnih problemskih območjih še rezerve, vezane na izboljšanje učinkovitosti poslovanja. Hkrati pa je potrebno poudariti, da je povprečna mesečna plača na zaposlenega v letu 2013 znašala 1.281 EUR, kar predstavlja 87,8 % državnega povprečja. Pomemben pa je tudi podatek, da je delež čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu v celotnem čistem prihodku od prodaje v gospodarskih družbah, v obmejnih problemskih območjih, v letu 2013 znašal 43,1 %, kar predstavlja 119,9 % državnega povprečja. To pomeni, da so gospodarske družbe iz teh območij v večji meri naravnane na tuje trge in v internacionalizacijo.

 
Obmejna problemska območja so območja s primanjkljajem delovnih mest, zato večina delovno aktivnega prebivalstva iz teh območij dnevno delovno migrira v bližnja zaposlitvena središča v Sloveniji, ker pa so to obmejna območja, pa tudi v sosednje države, predvsem v Avstrijo in Italijo. Povod, da delovno aktivno prebivalstvo iz obmejnih problemskih območjih dnevno delovno migrira, pa so številčnejša ter ustreznejša delovna mesta in višje plače v bližnjih slovenskih in čezmejnih območjih ter, vezano na odločitev za lokacijo delovnega mesta, dostopnost.


Obmejna problemska območja so kljub neugodnim naravnim in geografskim razmeram, povezanim z obmejnostjo, slabo dostopnostjo, depopulacijo, reliefnimi oblikami in režimi varovanja prostora, hkrati tudi območja s posebnimi priložnostmi, saj predstavljajo velik potencial za krepitev endogenega razvoja teh območij, v navezavi in s sodelovanjem s čezmejnimi območji. Iz tega vidika so obmejna problemska območja, ki ne predstavljajo funkcionalno zaledje večjih urbanih središč v Sloveniji, strateška območja, saj lahko z majhnimi vložki spodbudimo gospodarsko in družbeno pestrejši razvoj, hkrati pa zadostimo ciljem ohranitve poseljenosti ter okrepitve obmejnega pasu tudi z novimi investicijami in možnostjo novega zaposlovanja ter ustvarimo danosti za izboljšanje demografske slike tega prostora. Zmanjšali pa bi sedanje dnevne delovne migracije iz tega območja v sosednje države in v osrednji del države ter s tem prispevali k okoljevarstvenim ciljem, dvigu kakovosti življenja in socialnega standarda v teh območjih.


Po stanju 1. 7. 2014 je v obmejnih problemskih območjih živelo 446.967 oziroma 21,7 % prebivalcev Slovenije. Območje obsega 9.612 km2 oziroma 47,7 % površine Slovenije. Podatki o prebivalstvu in površini glede na območje kohezijskih regij Vzhodna Slovenija in Zahodna Slovenija so naslednji:

 

- V Slovenija:
o 321.225 prebivalcev (29,8 % prebivalcev kohezijske regije in 15,6 % prebivalcev Slovenije),
o 6.197,9 km2  (50,8 % površine kohezijske regije in 30,6 % površine Slovenije).

 

- Z Slovenija:
o 125.742 prebivalcev (12,8 % prebivalcev kohezijske regije in 6,1 % prebivalcev Slovenije),
o 3.414,5 km2  (42,3 % površine kohezijske regije in 16,8 % površine Slovenije).