Skoči na vsebino

STROKOVNE PODLAGE REGIONALNE POLITIKE

Ministrstvo, pristojno za regionalni razvoj skrbi tudi za financiranje raziskav v okviru Ciljnega raziskovalnega programa (CRP) ministrstva, pristojnega za znanost in financiranje drugih pilotnih študij, ki imajo namen zagotavljati strokovne podlage za odločanje pri pripravi, spremljanju in izvajanju regionalne politike. CRP je bil kot nov sistem medresorskega povezovanja pri načrtovanju in izvajanju mrežnih raziskovalno-razvojnih projektov na posameznih področjih javnega interesa oblikovan v letu 2001. Ministrstvo, pristojno za regionalni razvoj aktivno sodeluje s predlogi prednostnih tem in zagotavljanjem sredstev za sofinanciranje raziskovalnih projektov.


https://www.arrs.gov.si/sl/progproj/crp/predstavitev.asp

 

1. Rezultati aplikativnega raziskovalnega projekta z naslovom "Celovita metodologija za popis in analizo degradiranih območij (DO), izvedba pilotnega popisa in vzpostavitev ažurnega registra", Ljubljana, 2017.


Osrednji cilj raziskovalnega projekta je bil ugotovitev stanja/razmer in vzpostavitev delujočega sistema spremljanja degradiranih območij (DO) za učinkovitejše načrtovanje rabe prostora in umeščanje investicij. Število in površina z raziskovalnim projektom evidentiranih funkcionalno degradiranih območij (FDO) opozarjata na razsežnost problematike načrtovanja in ravnanja s prostorom v Sloveniji. Vzpostavitev prve celovite evidence FDO predstavlja temelje za celostno obravnavo problematike DO in predstavlja prvi korak pri celovitem ravnanju in upravljanju z DO. Analiza območij glede na stopnjo in leta opuščenosti, strukturo lastništva, obstoječe razvojne načrte, prisotnost različnih oblik degradacije (fizične, okoljske, socialne idr.) pa so osnova za bolj usmerjeno pripravo niza povezanih sistemskih in drugih ukrepov, ki bodo spodbujali njihovo oživitev in nove investicije na območju DO, namesto širitev stavbnih zemljišč na do sedaj nepozidana območja. Problematika DO je horizontalne narave. Cilj je, da se obstoječa FDO v Sloveniji  v čim večji meri in čim hitreje reaktivirajo, saj predstavljajo pomemben razvojni in prostorski potencial, tako za spodbujanje gospodarske kot drugih dejavnosti, hkrati pa pomembno rešujejo prostorsko in okoljsko problematiko. Problematika FDO tudi v prihodnje zahteva interdisciplinarni in medinstictucionalni pristop – na ravni raziskovanja in reševanja različnih izzivov – od čisto metodoloških (dodatni kriteriji, razširitev tipologije) in tehničnih (vzdrževanje in skrbništvo nad evidenco, povezljivost z drugimi zbirkami) do dejanskega preprečevanja nastajanja novih FDO ter njihove reaktivacije.
Evidenca funkcionalno degradiranih območij je dostopna na sledeči spletni aplikacij raziskovalnega projekta: http://crp.gis.si/


Končno poročilo raziskovalnega projekta.

Nekaj izpostavljenih podatkov:
• 1081 evidentiranih FDO;
• Skupna površina 3423 ha;
• 170 občin s FDO;
• 35 občin ima nad 10 FDO;
• 17 občin ima nad 50 ha FDO.

 

Karta lokacij funkcionalno degradiranih območij v Sloveniji (FDO_Slovenija_2017;prostorska_razporeditev_FDO; število_FDO_občine):

 

 

2. rezultati aplikativnega raziskovalnega projekta z naslovom "Model povezovanja prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni ", Ljubljana, 2018.
SKLEP
Prostor je omejena dobrina in zato je bistvenega pomena, da z njim preudarno gospodarimo. Prav tako so omejeni tudi ostali viri, kot so človeški, družbeni, finančni in zato je pri vseh ravnanjih treba skrbeti za optimalno rešitev, ki ne bo povzročala okoljskih škod, tratila prostora in drugih virov, kar edino lahko dosežemo s tem, da so ukrepi dobro premišljeni in medsebojno usklajeni. To velja tudi za načrtovanje na regionalni ravni, kjer imamo v Sloveniji tudi zaradi odsotnosti administrativnih regij kar nekaj težav. Zato so zakonodajni predpisi v pristojnostih MGRT in MOP, s katerimi povezujemo prostorsko in razvojno načrtovanje na regionalni ravni, pomemben korak naprej.
Z namenom poiskati najboljši način sodelovanja in usklajevanja med obema vrstama načrtovanja je v projektu pripravljen model povezovanja prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni/medobčinski ravni, pri čemer so upoštevani obstoječi zakonodajni okviri. Pri tem se izhaja iz izkušenj dozdajšnjega prostorskega in razvojnega načrtovanja, analiz stanja na področju sektorskega načrtovanja ter pogledov na zadevno problematiko s strani občin, do česar se je prišlo z anketnim vprašalnikom.
Izoblikovani model je predstavljen z vidika vsebin, potrebnih strokovnih podlag, strukture strateških izhodišč, procesnih vidikov načrtovanja in povezovanja, ključnih deležnikov, potrebnih financ in tveganj, izdelana pa so tudi priporočila za uveljavitev predlaganega modela v praksi. Pri tem se zavedamo, da bo uveljavljanje tovrstnega modela v praksi težavno, a kljub temu pričakujemo, da bo prispevalo k boljšemu načrtovanju in primernejšim rešitvam.

 

Končno poročilo raziskovalnega projekta.


MODEL POVEZOVANJA PROSTORSKEGA IN RAZVOJNEGA NAČRTOVANJA NA REGIONALNI RAVNI