Skoči na vsebino

OBMEJNA PROBLEMSKA OBMOČJA

Na podlagi ZSRR-2 so v Sloveniji določena obmejna problemska območja (Karta:  Občine v obmejnem problemskem območju, 2014), ki so prednostna območja vseh razvojnih politik, ki se izvajajo v Sloveniji. V obmejnih problemskih območjih se izvaja razvojna politika države po načelu »od zgoraj navzdol« z namenom krepitve obmejnih območij Slovenije. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Javni sklad RS za regionalni razvoj pripravlja za obmejna problemska območja posebne ukrepe in sheme državnih pomoči, skladno s Programom izvajanja finančnih spodbud Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo 2015-2020. Obmejna problemska območja so prepoznana kot strateška območja, ki so kot taka opredeljena tudi v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije iz leta 2004.


Obmejna problemska območja so po ZSRR-2 obmejne občine in občine, ki neposredno mejijo nanje. Obmejne občine so po navedenem zakonu tiste, v katerih več kakor 50 odstotkov prebivalcev živi v desetkilometrskem obmejnem pasu in ki imajo primanjkljaj delovnih mest ter podpovprečno gostoto poselitve. Pri občinah, ki neposredno mejijo na obmejne občine, se kot merilo za vključitev v obmejna problemska območja upošteva več kakor 45-minutna povprečna dostopnost do najbližjega priključka avtoceste ali hitre ceste ali visok delež površine, vključene v območje Nature 2000. Navedeni zakon določa, da Vlada Republike Slovenije z uredbo natančneje določi merila za določitev obmejnih problemskih območij in seznam občin, ki ta merila izpolnjujejo.


V skladu z Uredbo o določitvi obmejnih problemskih območij (Uradni list RS, št. 22/11 in 97/12) med obmejna problemska območja uvrščamo občine, v katerih več kakor 50 odstotkov prebivalcev živi v desetkilometrskem obmejnem pasu in imajo hkrati primanjkljaj delovnih mest in podpovprečno gostoto poselitve občine, kar pomeni, da je število prebivalcev na kvadratni kilometer manjše od slovenskega povprečja. Med obmejna problemska območja spadajo tudi občine, ki neposredno mejijo na obmejne občine in je njihova povprečna dostopnost do najbližjega priključka avtoceste ali hitre ceste, izračunane kot povprečni dostopni čas z avtomobilom po mreži cest, večja od 45 minut ali so občine z visokim deležem površine, vključene v območje Natura 2000, kar pomeni, da je delež površine občine v območju Natura 2000 več kakor 150 odstotkov slovenskega povprečja. Značilnosti obmejnih problemskih območij.