Skoči na vsebino

PODROČJE STORITEV

Storitve vključujejo več področij, in sicer:

Sektor sodeluje pri oblikovanju politike in razvojnih usmeritev na teh področjih na nacionalni ravni in na ravni EU ter pripravlja predloge zakonov, podzakonskih predpisov, drugih aktov in gradiv s področja dela sektorja.

 

 

2.1. Storitve v skladu z Direktivo 2006/123/ES

 

Storitve so v pretežni meri aktivnosti malih in srednjih podjetij, ki predstavljajo približno 98 % vseh družb v Evropi in so jedro evropskega gospodarstva. Cilj je, da bi ta podjetja, ki še vedno delujejo pretežno na svojih nacionalnih trgih, prestopila meje in si povečala obseg svojih dejavnosti.

To področje vključuje aktivnosti za vzpostavitev enotnega trga storitev, t.j. pravice do svobode ustanavljanja ponudnikov in prostega čezmejnega opravljanja storitev, ob hkratnem zagotavljanju visoke ravni kakovosti. V številnih primerih je odhod čez mejo dolgotrajen, drag, pogosto ga spremljajo  razne pravne in administrativne ovire.

 

Ukrepi in aktivnosti so prednostno usmerjeni v:

  • Implementacijo direktive o storitvah na notranjem trgu

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu  je bila sprejeta 12. 12. 2006 in objavljena v Uradnem listu Evropske Unije OJ L 376 dne 27. 12. 2006.

Slovenija je direktivo prenesla v svoj pravni red s prilagoditvijo področne zakonodaje. V sodelovanju z Evropsko komisijo je trenutno v delu ponovni skupni pregled  ohranjenih zahtev v nacionalnih pravnih redih, s strani samih držav članic, ki naj bi bil učinkovit vzvod za transparentnost in dejansko odpravo vseh preostalih neupravičenih ovir s strani vseh držav članic. To bi za Slovenijo pomenilo dejansko poenostavljeno čezmejno delovanje, zlasti v Avstriji in Italiji.

  • Zagotavljanje informacij za prejemnike storitev, in sicer za potrošnike in podjetja

Prejemniki storitev v Sloveniji,  tako potrošniki kot podjetja, lahko doma dobijo informacije o regulaciji storitev v drugih državah članicah. To bi potrebovali v primeru,  če bi želeli najeti tujega ponudnika in bi si istočasno želeli zagotoviti, da je opravljanje določene regulirane storitve v drugi državi na zadovoljivi in ustrezni ravni.

  • Nacionalno koordinacijo Informacijskega sistema za notranji trg IMI 

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je nacionalni koordinator (NIMIC) informacijskega sistema za notranji trg EU (IMI). Sistem podpira več zakonodajnih področij, ki urejajo enotni trg. Koordinacija obsega skrb za pooblaščene koordinatorje (DIMIC) in pristojne organe, ki so registrirani v sistemu.

  • Vodenje slovenskega centra SOLVIT

Sistem centrov SOLVIT je elektronski sistem, ki ga upravlja Evropska komisija, Generalni direktorat za notranji trg in storitve. Sistem SOLVIT je namenjen neformalnemu reševanju sporov, ki nastanejo zaradi napačne uporabe prava EU s strani organov javne uprave v katerikoli članici EU ter Islandiji, Norveški in Lihtenštajnu. Slovenski center SOLVIT je bil po sklepu Vlade Republike Slovenije ustanovljen na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

  • Vodenje delovnih skupin za pripravo stališč v postopku sprejemanja zakonodajnih predlogov EU

Na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije, vodimo tri delovne skupine (DS) za pripravo stališč v postopku sprejemanja zakonodajnih predlogov EU, in sicer:

DS18 – Notranji trg,

DS 19 – Prost pretok blaga in storitev ter zaščita potrošnikov in

DS 23 - Varstvo konkurence in državne pomoči.

 

  

2.2. Poštne storitve

 

Poštne storitve so storitve, ki vključujejo sprejem, usmerjanje, prevoz in dostavo poštnih pošiljk.  Podrobneje so opredeljene v  Zakonu o poštnih storitvah (ZPSto-2). Zakon o poštnih storitvah določa pogoje in postopek za izvajanje poštnih storitev, ureja zagotavljanje, izvajanje in financiranje univerzalne storitve, uvaja pogoje za dostopnost do poštnega omrežja in izdajanje poštnih vrednotnic Republike Slovenije, določa pristojnosti, organizacijo in delovanje Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija) kot neodvisnega regulativnega organa v delu, ki se nanaša na poštne storitve, določa pravice in obveznosti izvajalcev in uporabnikov poštnih storitev ter ureja druga vprašanja, povezana s poštno dejavnostjo.

 

V sektorju za storitve je delo na področju poštnih storitev osredotočeno predvsem na:

1.     pripravo zakonskih in podzakonskih aktov,

2.     sodelovanje pri izdajanju poštnih vrednotnic,

3.     sodelovanje pri delu institucij EU,

4.     sodelovanju pri delu regionalnih združenj in mednarodnih organizacij.

 

Pravne podlage za izvajanje poštnih storitev v notranjem poštnem prometu so:

V mednarodnem poštnem prometu se poštne storitve izvajajo v skladu z določili Konvencije Svetovne poštne zveze in drugimi mednarodnimi predpisi ter dogovori.

 

 

2.3. Nadzor cen

 

Največji del cen proizvodov in storitev se v Sloveniji oblikuje prosto in na oblikovanje teh cen Vlada Republike Slovenije nima vpliva. Del cen pa je še vedno pod vladno regulacijo in pravni temelj, na podlagi katerega državni organi – Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za gospodarstvo – izvajajo aktivnosti cenovne politike, je Zakon o kontroli cen - uradno prečiščeno besedilo (Ur.l. RS, št. 51/06).

 

 Na področju nadzora cen je sektor pristojen in odgovoren za:

  • pripravo predlogov predpisov s področja nadzora in oblikovanja cen na osnovi Zakona o kontroli cen,
  • izvajanje sprejetih ukrepov s področja cen,
  • spremljanje in reguliranje cen, katerih oblikovanje oziroma nadzor je v pristojnosti Vlade Republike Slovenije,
  • pripravo dvoletnih načrtov uravnavanja reguliranih cen v sodelovanju z UMAR,
  • spremljanje gospodarskih in cenovnih gibanj v Sloveniji ter v drugih državah EU,
  • izdelavo strokovnih analiz in predlogov s področja reguliranih cen za potrebe Ministrstva za gospodarstvo, Vlade Republike Slovenije in drugih institucij, ki so vezana na področje reguliranih cen,
  • sodelovanje z zunanjimi znanstvenimi in drugimi institucijami na področju oblikovanja cen.

Zaradi uveljavitve tržnih kriterijev se delež cen proizvodov in storitev, ki so na podlagi Zakona o kontroli cen pod neposrednim nadzorom Vlade RS, neprestano znižuje. Na koncu leta 1992 je delež reguliranih cen znašal 23,7 %, v letu 2011 pa je delež znašal 8,0 %. V navedenem deležu reguliranih cen so predvsem cene za proizvode in storitve v strateško najpomembnejših gospodarskih panogah, kjer še vedno obstaja nevarnost monopolnega oblikovanja cen. Sektor za storitve na podlagi izsledkov ekonomskih raziskav tudi predlaga ministru, pristojnemu za gospodarstvo, ter nato Vladi Republike Slovenije liberalizacijo cen dobrin in storitev v tistih sektorjih, kjer so le-te dosegle evropsko raven cen in kjer so dovolj razviti konkurenčni dejavniki.

 

Trenutno so pod nadzorom sektorja so naslednji proizvodi in storitve:

 

Vlada Republike Slovenije je na 155. redni seji dne 9. 11. 2017 sprejela Načrt uravnavanja reguliranih cen za leti 2017 in 2018.

 

 

 

2.4. Trgovina

 

Trgovina kot zelo pomembna panoga gospodarstva, ki ustvari znaten delež BDP in ima veliko število zaposlenih, je v zadnjih letih doživela veliko sprememb in se temeljito preoblikovala. Sistemski okvir na področju trgovine je bil postavljen s sprejetjem Zakona o trgovini v letu 2008, ki zagotavlja ustrezno zaščito potrošnikov, zaposlenih, okolja ter ustrezno uporabo prostora. Na osnovi navedenega zakona sta bila nato sprejeta ustrezna podzakonska akta, ki podrobneje urejata minimalne tehnične in izobrazbene pogoje za opravljanje trgovinske dejavnosti.

 

Pristojnosti:

  • oblikovanje in priprava predpisov ter strokovnih mnenj s področja trgovinske dejavnosti,
  • usmerjanje in sodelovanje pri razvoju ugodnega poslovnega okolja za trgovino (zagotovitev ustreznih sistemskih pogojev razvoja trgovine),
  • izdajanje upravnih aktov s področja trgovine.

Zakonske podlage:

Podzakonski predpisi:

Smernice in navodila:    

 

2.5. Prikrita vojna grobišča

 

Varstvo prikritih vojnih grobišč obsega odkrivanje prikritih vojnih grobišč, njihovo označevanje in vpis teh grobišč v register vojnih grobišč ter dokončen dostojen pokop vseh žrtev vojnega in povojnega nasilja na ozemlju Republike Slovenije.  

 

Postopek odkrivanja prikritih vojnih grobišč obsega:

  • zbiranje in obdelovanje podatkov o prikritih vojnih grobiščih in grobovih,
  • evidentiranje prikritih vojnih grobišč in grobov, njihovo začasno obeležitev in zavarovanje,
  • potrjevanje grobišč,
  • skupinsko ali posamično identifikacijo, če je to mogoče,
  • pokop žrtev,
  • predlog za vpis grobišča v register vojnih grobišč in v register kulturne dediščine,ureditev grobišča. 

Za vodenje aktivnosti pri postopku odkrivanja prikritih vojnih grobišč  je imenovana Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Vse strokovne, tehnične in administrativne naloge ter sredstva za delo komisije zagotavlja ministrstvo. Skladno s svojimi pristojnostmi Komisija med drugim:

  • spremlja in izvaja aktivnosti na področju evidentiranja, potrjevanja, identifikacije, prekopa, pokopa, vpisa v register vojnih grobišč in naključno odkritih vojnih grobišč,
  • odloča o vrsti pokopa posmrtnih ostankov žrtev novoodkritih grobišč.

Pristojnosti: 

  • varstvo prikritih vojnih grobišč; 

Zakonske podlage:

 

 

2.6. Pogrebna in pokopališka dejavnost

 

Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti sistemsko ureja izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti in sicer, pokopališka dejavnost ostaja v pristojnosti občin, pogrebna dejavnost pa se, razen zagotavljanja 24-urne dežurne službe za prevzem in prevoz pokojnika, ki se opravlja kot obvezna gospodarska javna služba, izvaja na trgu. Zakon določa enotne pogoje za izvajanje pogrebne dejavnosti in usmerja k poenotenemu urejanju pokopališke dejavnosti na lokalni ravni. Ključna načela, ki jih upošteva zakon so zagotavljanje pietete, varovanje zdravja ter upoštevanje zdravstvenih in sanitarno-higienskih predpisov, prosta izbira mesta pokopa (pokopališča), prosta izbira izvajalca pogrebnih storitev, enakopravna obravnava izvajalcev pogrebnih storitev, prosti pretok storitev in učinkovit nadzor."

 

S podzakonskimi predpisi bosta predpisani metodologija za oblikovanje cen 24-urne dežurne službe in minimalni tehnični standardi in normativi za izvajanje pogrebne dejavnosti. Izvajalec pogrebne dejavnosti je lahko vsaka pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje in je pridobila dovoljenje za opravljanje pogrebne dejavnosti, ki ga izda MGRT (izjema je izvajalec, ki izvaja samo 24-urno dežurno službo, saj se ta ureja skladno z določili Zakona o gospodarskih javnih službah). 

 

V skladu z zakonom sta minister pristojen za gospodarski razvoj in tehnologijo in ministrica pristojna za  zdravje izdala Pravilnik o minimalnih standardih in normativih za izvajanje pogrebne dejavnosti, ki določa pogoje za izdajo dovoljenja za opravljanje pogrebne dejavnosti.

 

Zakon 12. členu določa kaj je osnovni pogreb ter, da podrobnejše osnovne standarde in normative za osnovni pogreb določita Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije v soglasju z ministrstvom, pristojnim za gospodarstvo.

 

Zbornici sta se uskladili in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo je soglašal z naslednjimi osnovnimi standardi in normativi za osnovni pogreb

 

Minimalni standardi in normativi so določeni za tri načine pogrebov in sicer z žaro, krsto in raztrosom pepela. Pri pogrebnem moštvu je zaradi lokalnih kulturnih raznolikosti in običajev po državi določen samo zastavonoša in vodja protokola, ostalo moštvo se določi z lokalnim predpisom.

 

 

V pomoč  podjetjem in samostojnim podjetnikom, ki opravljajo pogrebno dejavnost v Republiki Sloveniji objavljamo kratka navodila in obrazec  za vložitev vloge za izdajo dovoljenja  za opravljanje pogrebne dejavnosti.

 

Navodilo:

 

V skladu s 6. členom Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16, v nadaljnjem besedilu: zakon) je lahko izvajalec pogrebne dejavnosti vsaka pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje in je pridobila dovoljenje za opravljanje pogrebne dejavnosti. Izjema je izvajalec pogrebne dejavnosti, ki izvaja samo 24-urno dežurno službo, saj se ta ureja skladno z določili zakona, ki ureja gospodarske javne službe. 

 

Vloga za izdajo dovoljenja za opravljanje pogrebne dejavnosti v Republiki Sloveniji mora vsebovati podatke o izpolnjevanju pogojev v skladu s 7. členom zakona in Pravilnikom o minimalnih standardih in normativih za izvajanje pogrebne dejavnosti (Uradni list RS, št. 42/2017; v nadaljnjem besedilu: Pravilnik).  

 

Vlogo za izdajo dovoljenja za opravljanje pogrebne dejavnosti v Republiki Sloveniji lahko vložnik pripravi sam, lahko pa jo odda tudi tako, da izpolni obrazec in priloži skenirana dokazila ter listine, kot je navedeno v obrazcu: 

Vsaki vlogi je potrebno priložiti potrdilo o plačani taksi za vlogo in odločbo v višini 22,60 EUR (Zakon o upravnih taksah, Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16)), ki se plača na račun TRR SI56 0110-0100-0315-637, sklic 11 21300-7111002. Vlogo v elektronski obliki vložnik pošlje na e-naslov: gp.mgrt(at)gov.si

 

Prijava za občasno opravljanje pogrebne dejavnosti v Republiki Sloveniji

 

 1.    V skladu s četrtim odstavkom 6. člena zakona je izvajalec pogrebne dejavnosti lahko tudi pravna ali fizična oseba iz države članice Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije (v nadaljnjem besedilu: država pogodbenica), ki v svoji državi izpolnjuje pogoje za opravljanje pogrebne dejavnosti, in je vložila prijavo za občasno opravljanje pogrebne dejavnosti v Republiki Sloveniji pred prvim občasnim opravljanjem pogrebne dejavnosti pri ministrstvu.

Prijavo za občasno opravljanje pogrebne dejavnosti v Republiki Sloveniji lahko vložnik pripravi sam, lahko pa jo odda tudi tako, da izpolni obrazec in priloži skenirana dokazila ter listine, kot je navedeno v obrazcu:

2.    V skladu s petim odstavkom 6. člena zakona lahko izvajalec, ki nima sedeža v državi pogodbenici, občasno opravlja pogrebno dejavnost v Republiki Sloveniji, če v svoji državi izpolnjuje pogoje za opravljanje pogrebne dejavnosti in če je izpolnjen pogoj materialne vzajemnosti. Izvajalec mora vložiti prijavo za občasno opravljanje pogrebne dejavnosti v Republiki Sloveniji pred prvim občasnim opravljanjem pogrebne dejavnosti pri ministrstvu. Prijavo za občasno opravljanje pogrebne dejavnosti v Republiki Sloveniji lahko vložnik pripravi sam, lahko pa jo odda tudi tako, da izpolni obrazec in priloži skenirana dokazila ter listine, kot je navedeno v obrazcu:

Vsaki prijavi je potrebno priložiti potrdilo o plačani taksi za prijavo in potrdilo v višini  9  EUR (Zakon o upravnih taksah, Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16), ki se plača na račun TRR SI56 0110-0100-0315-637, sklic 11 21300-7111002. Prijavo v elektronski obliki vložnik pošlje na naslov gp.mgrt(at)gov.si.

 

Ministrstvo bo izdalo potrdilo o občasnem opravljanju pogrebne dejavnosti v Republiki Sloveniji, in sicer za obdobje enega meseca.  

 

 

 

Zakonska podlaga: