Skoči na vsebino

SEKTOR ZA STORITVE

Sektor za storitve vključuje več področij, in sicer:

  • prosti pretok storitev, kjer sta vključena tudi informacijski sistem za notranji trg IMI in slovenski center SOLVIT;
  • poštne storitve;
  • trgovinsko dejavnost;
  • nadzor cen;
  • prikrita vojna grobišča;
  • pogrebno in pokopališko dejavnost.

Sektor sodeluje pri oblikovanju politike in razvojnih usmeritev na teh področjih na nacionalni ravni in na ravni EU ter pripravlja predloge zakonov, podzakonskih predpisov, drugih aktov in gradiv s področja dela sektorja.

 

 

1. PODROČJE STORITEV V SKLADU Z DIREKTIVO 2006/123/ES

 

Storitve so v pretežni meri aktivnosti malih in srednjih podjetij, ki predstavljajo približno 98 % vseh družb v Evropi in so jedro evropskega gospodarstva. Cilj je, da bi ta podjetja, ki še vedno delujejo pretežno na svojih nacionalnih trgih, prestopila meje in si povečala obseg svojih dejavnosti.

To področje vključuje aktivnosti za vzpostavitev enotnega trga storitev, t.j. pravice do svobode ustanavljanja ponudnikov in prostega čezmejnega opravljanja storitev, ob hkratnem zagotavljanju visoke ravni kakovosti. V številnih primerih je odhod čez mejo dolgotrajen, drag, pogosto ga spremljajo  razne pravne in administrativne ovire.

 

Ukrepi in aktivnosti so prednostno usmerjeni v:

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu  je bila sprejeta 12. 12. 2006 in objavljena v Uradnem listu Evropske Unije OJ L 376 dne 27. 12. 2006.

Slovenija je direktivo prenesla v svoj pravni red s prilagoditvijo področne zakonodaje. V sodelovanju z Evropsko komisijo je trenutno v delu ponovni skupni pregled  ohranjenih zahtev v nacionalnih pravnih redih, s strani samih držav članic, ki naj bi bil učinkovit vzvod za transparentnost in dejansko odpravo vseh preostalih neupravičenih ovir s strani vseh držav članic. To bi za Slovenijo pomenilo dejansko poenostavljeno čezmejno delovanje, zlasti v Avstriji in Italiji.

Prejemniki storitev v Sloveniji,  tako potrošniki kot podjetja, lahko doma dobijo informacije o regulaciji storitev v drugih državah članicah. To bi potrebovali v primeru,  če bi želeli najeti tujega ponudnika in bi si istočasno želeli zagotoviti, da je opravljanje določene regulirane storitve v drugi državi na zadovoljivi in ustrezni ravni.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je nacionalni koordinator (NIMIC) informacijskega sistema za notranji trg EU (IMI). Sistem podpira več zakonodajnih področij, ki urejajo enotni trg. Koordinacija obsega skrb za pooblaščene koordinatorje (DIMIC) in pristojne organe, ki so registrirani v sistemu.

Sistem centrov SOLVIT je elektronski sistem, ki ga upravlja Evropska komisija, Generalni direktorat za notranji trg in storitve. Sistem SOLVIT je namenjen neformalnemu reševanju sporov, ki nastanejo zaradi napačne uporabe prava EU s strani organov javne uprave v katerikoli članici EU ter Islandiji, Norveški in Lihtenštajnu. Slovenski center SOLVIT je bil po sklepu Vlade Republike Slovenije ustanovljen na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

  • Vodenje delovnih skupin za pripravo stališč v postopku sprejemanja zakonodajnih predlogov EU

Na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije, vodimo tri delovne skupine (DS) za pripravo stališč v postopku sprejemanja zakonodajnih predlogov EU, in sicer:

DS18 – Notranji trg,

DS 19 – Prost pretok blaga in storitev ter zaščita potrošnikov in

DS 23 - Varstvo konkurence in državne pomoči.

 

  

2. PODROČJE POŠTNIH STORITEV

 

Poštne storitve so storitve, ki vključujejo sprejem, usmerjanje, prevoz in dostavo poštnih pošiljk.  Podrobneje so opredeljene v  Zakonu o poštnih storitvah (ZPSto-2). Zakon o poštnih storitvah določa pogoje in postopek za izvajanje poštnih storitev, ureja zagotavljanje, izvajanje in financiranje univerzalne storitve, uvaja pogoje za dostopnost do poštnega omrežja in izdajanje poštnih vrednotnic Republike Slovenije, določa pristojnosti, organizacijo in delovanje Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija) kot neodvisnega regulativnega organa v delu, ki se nanaša na poštne storitve, določa pravice in obveznosti izvajalcev in uporabnikov poštnih storitev ter ureja druga vprašanja, povezana s poštno dejavnostjo.

 

V sektorju za storitve je delo na področju poštnih storitev osredotočeno predvsem na:

1.     pripravo zakonskih in podzakonskih aktov,

2.     sodelovanje pri izdajanju poštnih vrednotnic,

3.     sodelovanje pri delu institucij EU,

4.     sodelovanju pri delu regionalnih združenj in mednarodnih organizacij.

 

Pravne podlage za izvajanje poštnih storitev v notranjem poštnem prometu so:

V mednarodnem poštnem prometu se poštne storitve izvajajo v skladu z določili Konvencije Svetovne poštne zveze in drugimi mednarodnimi predpisi ter dogovori.

 

 

3. PODROČJE NADZORA CEN

 

Največji del cen proizvodov in storitev se v Sloveniji oblikuje prosto in na oblikovanje teh cen Vlada Republike Slovenije nima vpliva. Del cen pa je še vedno pod vladno regulacijo in pravni temelj, na podlagi katerega državni organi – Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za gospodarstvo – izvajajo aktivnosti cenovne politike, je Zakon o kontroli cen - uradno prečiščeno besedilo (Ur.l. RS, št. 51/06).

 

 Na področju nadzora cen je sektor pristojen in odgovoren za:

  • pripravo predlogov predpisov s področja nadzora in oblikovanja cen na osnovi Zakona o kontroli cen,
  • izvajanje sprejetih ukrepov s področja cen,
  • spremljanje in reguliranje cen, katerih oblikovanje oziroma nadzor je v pristojnosti Vlade Republike Slovenije,
  • pripravo dvoletnih načrtov uravnavanja reguliranih cen v sodelovanju z UMAR,
  • spremljanje gospodarskih in cenovnih gibanj v Sloveniji ter v drugih državah EU,
  • izdelavo strokovnih analiz in predlogov s področja reguliranih cen za potrebe Ministrstva za gospodarstvo, Vlade Republike Slovenije in drugih institucij, ki so vezana na področje reguliranih cen,
  • sodelovanje z zunanjimi znanstvenimi in drugimi institucijami na področju oblikovanja cen.

Zaradi uveljavitve tržnih kriterijev se delež cen proizvodov in storitev, ki so na podlagi Zakona o kontroli cen pod neposrednim nadzorom Vlade RS, neprestano znižuje. Na koncu leta 1992 je delež reguliranih cen znašal 23,7 %, v letu 2011 pa je delež znašal 8,0 %. V navedenem deležu reguliranih cen so predvsem cene za proizvode in storitve v strateško najpomembnejših gospodarskih panogah, kjer še vedno obstaja nevarnost monopolnega oblikovanja cen. Sektor za storitve na podlagi izsledkov ekonomskih raziskav tudi predlaga ministru, pristojnemu za gospodarstvo, ter nato Vladi Republike Slovenije liberalizacijo cen dobrin in storitev v tistih sektorjih, kjer so le-te dosegle evropsko raven cen in kjer so dovolj razviti konkurenčni dejavniki.

 

Trenutno so pod nadzorom Sektorja za storitve naslednji proizvodi in storitve:

 

Vlada Republike Slovenije je na 59. redni seji dne 22. 5. 2014 sprejela Načrt uravnavanja reguliranih cen za leti 2014 in 2015.

 

 

 4. PODROČJE TRGOVINE

 

Trgovina kot zelo pomembna panoga gospodarstva, ki ustvari znaten delež BDP in ima veliko število zaposlenih, je v zadnjih letih doživela veliko sprememb in se temeljito preoblikovala. Sistemski okvir na področju trgovine je bil postavljen s sprejetjem Zakona o trgovini v letu 2008, ki zagotavlja ustrezno zaščito potrošnikov, zaposlenih, okolja ter ustrezno uporabo prostora. Na osnovi navedenega zakona sta bila nato sprejeta ustrezna podzakonska akta, ki podrobneje urejata minimalne tehnične in izobrazbene pogoje za opravljanje trgovinske dejavnosti.

 

Pristojnosti:

  • oblikovanje in priprava predpisov ter strokovnih mnenj s področja trgovinske dejavnosti,
  • usmerjanje in sodelovanje pri razvoju ugodnega poslovnega okolja za trgovino (zagotovitev ustreznih sistemskih pogojev razvoja trgovine),
  • izdajanje upravnih aktov s področja trgovine.

Zakonske podlage:

Podzakonski predpisi:

Smernice in navodila:    

 

5. PODROČJE PRIKRITIH VOJNIH GROBIŠČ  

 

Varstvo prikritih vojnih grobišč obsega odkrivanje prikritih vojnih grobišč, njihovo označevanje in vpis teh grobišč v register vojnih grobišč ter dokončen dostojen pokop vseh žrtev vojnega in povojnega nasilja na ozemlju Republike Slovenije.  

 

Postopek odkrivanja prikritih vojnih grobišč obsega:

  • zbiranje in obdelovanje podatkov o prikritih vojnih grobiščih in grobovih,
  • evidentiranje prikritih vojnih grobišč in grobov, njihovo začasno obeležitev in zavarovanje,
  • potrjevanje grobišč,
  • skupinsko ali posamično identifikacijo, če je to mogoče,
  • pokop žrtev,
  • predlog za vpis grobišča v register vojnih grobišč in v register kulturne dediščine,ureditev grobišča. 

Za vodenje aktivnosti pri postopku odkrivanja prikritih vojnih grobišč  je imenovana Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Vse strokovne, tehnične in administrativne naloge ter sredstva za delo komisije zagotavlja ministrstvo. Skladno s svojimi pristojnostmi Komisija med drugim:

  • spremlja in izvaja aktivnosti na področju evidentiranja, potrjevanja, identifikacije, prekopa, pokopa, vpisa v register vojnih grobišč in naključno odkritih vojnih grobišč,
  • odloča o vrsti pokopa posmrtnih ostankov žrtev novoodkritih grobišč.

Pristojnosti: 

  • varstvo prikritih vojnih grobišč; 

Zakonske podlage:

 

6. PODROČJE POGREBNE IN POKOPALIŠKE DEJAVNOSTI 

 

Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti sistemsko ureja izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti in sicer, pokopališka dejavnost ostaja v pristojnosti občin, pogrebna dejavnost pa se, razen zagotavljanja 24-urne dežurne službe za prevzem in prevoz pokojnika, ki se opravlja kot obvezna gospodarska javna služba, izvaja na trgu. Zakon določa enotne pogoje za izvajanje pogrebne dejavnosti in usmerja k poenotenemu urejanju pokopališke dejavnosti na lokalni ravni. Ključna načela, ki jih upošteva zakon so zagotavljanje pietete, varovanje zdravja ter upoštevanje zdravstvenih in sanitarno-higienskih predpisov, prosta izbira mesta pokopa (pokopališča), prosta izbira izvajalca pogrebnih storitev, enakopravna obravnava izvajalcev pogrebnih storitev, prosti pretok storitev in učinkovit nadzor."

 

S podzakonskimi predpisi bosta predpisani metodologija za oblikovanje cen 24-urne dežurne službe in minimalni tehnični standardi in normativi. Izvajalec pogrebne dejavnosti je lahko vsaka pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje in je pridobila dovoljenje za opravljanje pogrebne dejavnosti, ki ga izda MGRT (izjema je izvajalec, ki izvaja samo 24-urno dežurno službo, saj se ta ureja skladno z določili Zakona o gospodarskih javnih službah). Dovoljenja za izvajanje pogrebne dejavnosti bo ministrstvo začelo izdajati po pripravi standardov in normativov. Obrazec za vložitev vloge za izdajo dovoljenja in morebitna navodila bosta pravočasno objavljena na spletni strani MGRT.

 

Zakonska podlaga: