Skoči na vsebino

SEKTOR ZA GOSPODARSKO PRAVO, POMOČ IN PRESTRUKTURIRANJE GOSPODARSKIH DRUŽB V TEŽAVAH IN INTELEKTUALNO LASTNINO

V sektorju se opravljajo naslednje strokovne, izvršilne in razvojne upravne naloge:  

  • sodelovanje pri oblikovanju  politike in  razvojnih usmeritev na  področju  sistemske  ureditve gospodarskega prava in intelektualne lastnine na nacionalni ravni in na mednarodni oz EU ravni,
  • priprava zakonov, programov in ukrepov s področja pomoči pri reševanju ter prestrukturiranju gospodarskih družb v težavah,
  • priprava in usklajevanje predlogov zakonov, podzakonskih predpisov m drugih aktov ter gradiv, ter zagotavljanje druge strokovne pomoči pri oblikovanju politike na delovnem področju sektorja,
  • izvajanje izvršilnih nalog na delovnem področju sektorja,
  • spremljanje in analiziranje stanja izvajanja zakonodaje in uresničevanja strategij ter priprava strokovnih mnenj na delovnem področju sektorja,
  • sodelovanje in medresorsko usklajevanje znotraj ministrstva, z organi ministrstva in z drugimi ministrstvi. pristojnimi organi, ter nevladnimi organizacijami in interesnimi združenji na delovnem področju sektorja,
  • nadzor nad delom organa v sestavi iz delovnega področja direktorata oziroma sektorja, in sicer Urada RS za intelektualno lastnino, ter izvedba upravnih in strokovnih nalog ministrstva v zvezi z navedenimi organi, razen v kolikor je za izvedbo določenih upravnih ali strokovnih nalog na podlagi izrecne določbe pristojna druga NOE ministrstva.

 

 

1.    PODROČJE GOSPODARSKEGA PRAVA

 

Pristojnosti:

  • oblikovanje in priprava predpisov s področja prava družb;
  • spremljanje izvajanja zakonodaje s področja prava družb ter priprava strokovnih mnenj;
  • reševanje aktualnih vprašanj s predmetnega področja;
  • sodelovanje v delovnih in strokovnih skupinah Sveta in Komisije ter podajanje stališč pri pripravi aktov v okviru institucij Evropske Skupnosti na predmetnem področju;
  • skrb za prenos zakonodaje Evropske Skupnosti s predmetnega področja v nacionalni pravni red;
  • strokovno sodelovanje pri pripravi druge zakonodaje iz širšega sistemskega področja.

 Naloge:

  • aktivno strokovno sodelovanje z drugimi državnimi organi, institucijami, interesnimi združenji in drugimi zainteresiranimi osebami pri oblikovanju gospodarskim družbam in podjetnikom prijaznega normativnega okolja;
  •  izvajanje nalog, povezanih s pravnim redom EU: priprava gradiv, strokovnih podlag in predlogov stališč za Vlado Republike Slovenije v okviru sodelovanja v delovnih telesih Komisije in Sveta, za Urad EU in za druge organe EU; priprava in/ali koordiniranje priprave analiz, poročil, informacij in drugi gradiv na delovnem področju sektorja.

Temeljni predpis na področju prava gospodarskih družb v Republiki Sloveniji predstavlja Zakon o gospodarskih družbah, ki določa temeljna statusna korporacijska pravila ustanovitve in poslovanja gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov posameznikov, povezanih oseb, gospodarskih interesnih združenj, podružnic tujih podjetij in njihovega statusnega preoblikovanja. Državni zbor je ZGD-1 sprejel  4.aprila 2006, v Uradnem listu RS pa je bil objavljen 19.aprila 2006. Po sprejetju je bil ZGD-1 že večkrat noveliran.

 

Zadnja novela ZGD-1G (Uradni list RS, št. 57/12) rešuje nejasnosti v zvezi s členom, ki ureja vprašanje nasprotja interesov, skrajšuje rok za izbris podjetnika, omogoča družbam plačilo AJPES po objavi letnega poročila, omogoča prenos podjetja podjetnika na njegove družinske člane, nalaga dolžnost predlaganim članom nadzornega sveta oz. upravnega odbora, da se na skupščini, ki bo odločala o njihovem imenovanju, predstavijo. Predlog zakona prenaša objave iz Uradnega lista na spletno stran AJPES ter vsebuje tudi dopolnitve oz. spremembe, ki se nanašajo na kazenske določbe. Predlog zakona zvišuje mejo letnih prihodkov, do katerih lahko podjetnik vodi enostavno knjigovodstvo, ter zaradi poenotenja in morebitnih sprememb Zakona o dohodnini v delu, ki ureja dohodek iz dejavnosti in ugotavljanje davčne osnove ob upoštevanju normiranih odhodkov, črta pogoja o prihodkih iz dejavnosti in zaposlenih delavcih ter ohranja zgolj sklicevanje na Zakon o dohodnini.  

 

Na podlagi ZGD-1 so bili izdani naslednji podzakonski akti:

V uporabo domačim gospodarskim subjektom ter domači in tuji zaineresirani javnosti je na voljo tudi angleška različica ZGD-1, ki vsebuje spremembe in dopolnitve do vključno novele ZGD-1D.

 

Poleg ZGD-1 kot najpomembnejšega vira gospodarskega prava, sodijo v pristojnost sektorja tudi naslednji predpisi:

  • Zakon o prevzemih (Ur.l. RS, št. 79/06, 67/07-ZTFI (100/07 popr.), 1/2008, 68/08, 35/11, 55/2011 Skl.US: U-I-103/11-9, 105/11 Odl.US: U-I-103/11-16, 10/12, 22/12 Odl. US: U-I-123/11-14, 38/12), ki ureja postopke v zvezi s prevzemi delniških družb na trgu vrednostnih papirjev. Nadzor nad izvajanjem ZPre-1 opravlja Agencija za trg vrednostnih papirjev. Dostopen je tudi angleški prevod  ZPre-1, ki vključuje tudi novelo ZPre-1C.
  • Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku (Ur.l. RS, št. 25/08), ki ureja udeležbo delavcev pri dobičku družbe in udeležbo v lastništvu družbe, pogodbo o udeležbi pri dobičku, postopek za sklenitev pogodbe, denarno in delniško shemo ter pogoje za pridobitev olajšav pri davkih in prispevkih za socialno varnost,
  • Zakon o gospodarskih zbornicah (Ur.l. RS, št. 60/06, št. 56/08 Skl.US: U-I-120/08-6, 32/09 Odl.US: U-I-155/07-10, 32/09 Odl.US: U-I-120/08-25, 110/09, 14/2010 Skl.US: U-I-27/10-8, 51/10 Odl.US: U-I-27/10-12, 77/11), ki ureja status gospodarskih zbornic, postopek ustanavljanja, delovanja, preoblikovanja in prenehanja gospodarskih zbornic ter preoblikovanje Gospodarske zbornice Slovenije.
  • Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur.l. RS, št. 21/10, 8/11), ki ureja prejemke direktorjev v gospodarskih družbah, v katerih so neposredno ali posredno imetnice večinskega deleža RS oziroma samoupravne lokalne skupnosti. ZPPOGD določa pravila, ki jih morajo člani organov nadzora družb upoštevati pri odločanju o sklepanju pogodb o zaposlitvi direktorjev;
  • Obrtni zakon (Uradni list RS, št. 40/04 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZdavP-2 , 102/07 in 30/13 (36/13 popr.) ureja obrtne dejavnosti, pogoje za opravljanje obrtnih dejavnosti, domačo in umetnostno obrt, organiziranje obrtnega zborničnega sistema in osnove izobraževanja ter usposabljanja kadrov za potrebe opravljanja obrtne dejavnosti.

 Na podlagi Obrtnega zakona so bili izdani naslednji pravni akti: 

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je na podlagi Obrtnega zakona in v soglasju z ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo na svojih spletnih straneh objavila:  

Poslovni subjekti, ki želijo opravljati obrtno dejavnost tudi izven Republike Slovenije, si morajo pridobiti evropsko potrdilo. Dokument  izda Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in vsebuje podatke o poslovnem subjektu, ki jih vodi v obrtnem registru. Izdaja evropskega potrdila ni povezana s članstvom v OZS.

 

Vse informacije in vloga so dostopni na spletni strani OZS. 

  

 

 

2. PODROČJE POMOČI IN PRESTRUKTURIRANJA GOSPODARSKIH DRUŽB V TEŽAVAH

 

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo dodeljuje državne pomoči družbam v težavah v skladu z Zakonom o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (Uradni list RS, št. 44/07 – uradno prečiščeno besedilo in 51/11, v nadaljevanju ZPRPGDT).


ZPRPGDT je pri Evropski komisiji priglašen kot shema državnih pomoči, zato je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pri dodeljevanju tovrstnih državnih pomoči dolžno spoštovati tudi Smernice skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (Uradni list EU, 2004/C 244/02, v nadaljevanju smernice).

 
V okviru splošnega sistema državnih pomoči v Republiki Sloveniji in EU ima proces dodeljevanja državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah zelo specifično vlogo. Upravičujejo jo lahko na primer socialni ali regionalno politični razlogi, potreba po upoštevanju strateške vloge posameznih gospodarskih subjektov v nacionalni ekonomiji ali v izjemnem primeru želja po vzdrževanju konkurenčne tržne strukture, ko bi izginjanje gospodarskih družb lahko vodilo k monopolni ali škodljivi oligopolni situaciji. Pod drugi strani pa ne bi bilo upravičeno, če bi umetno obdržati pri življenju družbe v sektorju z dolgoročno strukturno presežno zmogljivostjo ali v primeru, da lahko družba preživi le s pomočjo ponavljajočih se državnih posegov.

Zato je uporaba državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah dopustna le izjemoma in upravičena ob upoštevanju določenih pogojev.

S Politiko dodeljevanja državnih pomoči družbam v težavah se v okviru diskrecijske pravico, ki jo ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo podeljuje 21. in 22. člena ZPRPGDT, podrobneje določajo pogoji za presojo upravičenosti gospodarske družbe do dodelitve državne pomoči – predvsem z vidika, kdaj program prestrukturiranja gospodarski družbi omogoča povrnitev dolgoročne sposobnosti preživetja na trgu.


Politika dodeljevanja državnih pomoči družbam v težavah je skladna z zadnjimi usmeritvami EK (DG COMP) na področju dodeljevanja državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje družb v težavah.

 

Aktivnosti, ki se izvajajo na področju reševanja in prestrukturiranja podjetij:

  • izdelava strokovnih predlogov za dodeljevanje državnih pomoči družbam v težavah
  • spremljanje in kontroliranje izvajanja projektov prestrukturiranja
  • izdelava poročil o dodeljenih državnih pomočeh družbam v težavah
  • izdelava strokovnih analiz
  • priprava osnutkov predlogov zakonskih in podzakonskih aktov, ki se nanašajo na področje sektorja
  • izvedba in koordiniranje aktivnosti v komuniciranju z Evropsko komisijo  

Zakonske podlage, na osnovi katerih se dodeljuje pomoč družbam v težavah, so naslednje:  

Opredelitev, kdaj je "Družba v težavah"

 

Družba je v težavah, kadar ni zmožna z lastnimi sredstvi ali sredstvi, ki jih lahko pridobi od družbenikov, delničarjev ali upnikov, ustaviti negativnih gibanj poslovanja, ki bi brez posredovanja države ogrozila obstoj družbe.

 

Predpostavlja se, da je družba v težavah:  

  • kadar tekoča izguba skupaj s prenesenimi izgubami preteklih let, doseže polovico osnovnega kapitala in je tekoča izguba v zadnjih dvanajstih mesecih dosegla višino četrtine osnovnega kapitala, pa te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička, rezerv ali presežkov iz prevrednotenja;
  • kadar tekoča izguba skupaj s prenesenimi izgubami preteklih let, doseže polovico kapitala, ki je prikazan v računovodski evidenci in je tekoča izguba v zadnjih dvanajstih mesecih dosegla višino četrtine kapitala, ki je prikazan v računovodskih izkazih, pa te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička, rezerv ali presežkov iz prevrednotenja;
  • če je družba že postala plačilno nesposobna ali če izpolnjuje pogoje za uvedbo postopkov v zvezi z insolventnostjo;
  • če na osnovi meril za dokazovanje težav (2. člen Uredbe) dokaže, da je v težavah.

Za dokazovanje, da je družba v težavah, ni potrebno kumulativno izpolnjevanje vseh navedenih kriterijev. Zadostuje, da družba dokaže izpolnjevanje vsaj enega od navedenih kriterijev.

 

Državna pomoč je namenjena:  

  • za reševanje družb v času priprave programa prestrukturiranja; za kratkoročno obdobje do 6 mesecev
  • za prestrukturiranje družb; dolgoročno, na osnovi programa prestrukturiranja. 

Oblike državne pomoči družbam v težavah so naslednje:

  • krediti
  • subvencije
  • poroštva Republike Slovenije

Državna pomoč družbam v težavah je enkratna pomoč, ki se v skladu z zakonom dodeli po načelu "enkrat in zadnjič".

 

Postopek za dodeljevanje državnih pomoči družbam v težavah

 

Družba, ki meni, da izpolnjuje pogoje za dodelitev pomoči po navedenih zakonskih podlagah, pošlje na ministrstvo vlogo z obrazložitvijo in prilogami, v skladu z 21. členom zakona.  

 

 

3.    PODROČJE INTELEKTUALNE LASTNINE

   

Pristojnosti:

  • oblikovanje in priprava predpisov s področja prava intelektualne lastnine v sodelovanju z Uradom RS za intelektualno lastnino;
  • spremljanje izvajanja zakonodaje s področja intelektualne lastnine ter priprava strokovnih mnenj v sodelovanju z Uradom RS za intelektualno lastnino;
  • skrb za prenos zakonodaje Evropske Unije s predmetnega področja v nacionalni pravni red;
  • Nadzor nad delom organa v sestavi – Urada RS za intelektualno lastnino.

Naloge:

  • aktivno strokovno sodelovanje z drugimi državnimi organi, institucijami, interesnimi združenji in drugimi zainteresiranimi osebami pri oblikovanju ter pri izvajanju aktivnosti za uresničevanje varstva na področju intelektualne lastnine;
  • izvajanje nalog, povezanih s pravnim redom EU: priprava gradiv, strokovnih podlag in predlogov stališč za Vlado Republike Slovenije v okviru sodelovanja v delovnih telesih Komisije in Sveta, za Urad EU in za druge organe EU; priprava in/ali koordiniranje priprave analiz, poročil, informacij in drugi gradiv na delovnem področju sektorja;

Zakonske podlage:

Podrobnejši seznam pravnih podlag s področja intelektualne lastnine si lahko ogledate na uradni spletni strani Urada RS za intelektualno lastnino.