Skoči na vsebino

VAŠA NAJPOGOSTEJŠA VPRAŠANJA IN ODGOVORI

Blagajniški prikazovalnik cen

Mora trgovec obvezno imeti blagajniški prikazovalnik cen za kupce?

Zakon o trgovini in Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje trgovinske dejavnosti ne določata, da mora imeti trgovec na blagajni prikazovalnik cen za kupca.

Degustacija piva

Ali je degustacija različnih vrst piva v prodajalni piva možna?

 

5. točka 3. člena Zakona o trgovini (Uradni list RS, št.24/08),  določa, da so v prodajalni ali pred njo dovoljene brezplačne degustacije posameznih vrst blaga. V kolikor pa bi želeli izvajati degustacijo piva po vzoru vinoteke, kjer ne gre za brezplačno degustacijo, bi opravljali gostinsko dejavnost.
Vse informacije glede registracije dejavnosti in drugih pogojev za opravljanje dejavnosti lahko dobite na E-VEM točkah, kjer so na voljo brezplačne informacije za podjetja in podjetnike.

Prodaja in degustacija kmetijskih pridelkov

Pridelovalci grozdja in vina želijo razširiti dejavnost in poleg degustacije prodajati lastne proizvode ter proizvode, ki bi jih kupili od drugih proizvajalcev.

 

Oblika
Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 - UPB3, 33/11, 91/2011, 100/11 Skl.US: U-I-311/11-5; v nadaljnjem besedilu: ZGD-1) določa, da se pridobitna dejavnost, tj. dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička, opravlja v eni izmed pravnoorganizacijskih oblik gospodarske družbe, ki jih določa ZGD-1, fizična oseba pa lahko dejavnost opravlja kot samostojni podjetnik posameznik. Družba/samostojni podjetnik posameznik pa lahko, skladno s 6. členom ZGD-1,  začne opravljati dejavnost, ko je vpisan v register. V primeru, da drug zakon za začetek opravljanja dejavnosti določa še posebne pogoje, lahko družba začne opravljati dejavnost, ko izpolni posebne pogoje določene z drugim zakonom.

Vpis v register
ZGD-1 v 9. členu določa, da se za osebe, ki kot posamezniki ali skupno opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost ta zakon uporablja le, če se na njihovo zahtevo v register vpišejo kot družbe ali kot podjetniki v Poslovni register Slovenije.

V dopisu navajate, da želite poleg lastnih prodajati tudi pridelke drugih proizvajalcev, v tem primeru bi skladno z definicijo trgovine (nakup blaga zaradi nadaljnje prodaje) opravljali trgovino na drobno, zato bi morali to dejavnost registrirati. Kot večino drugih gospodarskih dejavnosti tudi trgovina ne zahteva v kateri statusno pravni obliki lahko gospodarski subjekt opravlja to dejavnost.

Pogoji
Pogoje za opravljanje trgovinske dejavnosti določa Zakon o trgovini (Uradni list RS, št.24/08), poleg tega pa je potrebno upoštevati tudi določbe drugih predpisov, tako predpisov v zvezi z graditvijo objektov in urejanja prostora kot tudi predpisov o zdravstveni ustreznosti živil, itd. Dejavnost trgovine ni obrtna dejavnost, zato ne potrebujete obrtnega dovoljenja.

V kolikor boste prodajali proizvode v prodajalni, mora biti prostor urejen v skladu s Pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje trgovinske dejavnosti (Uradni list RS, št.37/09), v prodajalni ali pred njo so dovoljene tudi brezplačne degustacije posameznih vrst  blaga. Zakon tudi določa, da mora prodajalna obratovati skladno z objavljenim urnikom obratovalnega časa prodajalne, ki mora biti na vidnem mestu. Obratovalni čas lahko določi trgovec samostojno v skladu s svojo poslovno odločitvijo in ob upoštevanju potreb potrošnikov.
Zakon o trgovini predpisuje kot enega izmed pogojev za opravljanje trgovinske dejavnosti tudi minimalno stopnjo izobrazbe za tipična delovna mesta v trgovini, to so dela prodajalca in trgovskega poslovodje. Izobrazbeni pogoji so podrobneje opredeljeni v Pravilniku o minimalni stopnji izobrazbe za opravljanje trgovinske dejavnosti (Uradni list RS, št 4/2010). Pravilnik določa minimalno stopnjo izobrazbe za prodajalca in trgovskega poslovodjo in tudi določa tipična dela, ki so značilna za opravljanje teh dveh poklicev.

Z opravljanje dejavnosti trgovine zakon ne določa pridobitve posebne odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, vendar morajo biti izpolnjeni vsi pogoji, ki jih predpisujejo zgoraj navedeni predpisi. Glede drugih pogojev, ki se nanašajo na urejanje prostora, davčnih predpisov itd. se je potrebno obrniti na pristojna ministrstva oziroma na E-VEM točke, kjer so na voljo brezplačne informacije za podjetja in podjetnike.

Delo na črno

Če pravni subjekti dejavnosti, ki jo opravljajo, niso vpisali v sodni register, gre za delo na črno skladno z Zakonom o preprečevanju zaposlovanja in dela na črno. Ta določa, da se šteje za delo na črno opravljanje dejavnosti v primeru, če pravna oseba opravlja dejavnost, ki je nima vpisane v sodni register, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje registrirane dejavnosti. V takih primerih gre za kršitev zakona. Nadzorni organ, to je Tržni inšpektorat RS, izvaja nadzor in izreka globe v primeru ugotovljenih kršitev

Pekarna in konzumacija prigrizkov

Zakon o trgovini (Uradni list RS, št. 24/08) opredeljuje trgovino kot nakup blaga za nadaljnjo prodajo. V primeru, da bi v pekarni pekli kruh in pekovsko pecivo in ga prodajali, ne bi opravljali trgovinske dejavnosti temveč obrtno dejavnost, za katero pa je skladno z Obrtnim zakonom (ObrZ), (Uradni list RS, št. 40/04-UPB1, 117/06-ZDavP-2, 102/07, 30/13 (36/13 popr.)) in Uredbo o obrtnih dejavnostih (Uradni list RS, št. 63/13) potrebno  pridobiti obrtno dovoljenje in izpolnjevati pogoje minimalne  poklicne usposobljenosti – najmanj ustrezna nacionalna poklicna kvalifikacija.

V primeru, da bi pripravljali in stregli razne jedi (prigrizke) v prostoru pa bi opravljali gostinsko dejavnost  skladno z Zakonom o gostinstvu ( Uradni list RS, št. 93/2007 – UPB2). Pri tem pa je potrebno upoštevati določila tega zakona in podzakonskih aktov.

Vse informacije glede registracije dejavnosti in drugih pogojev lahko dobite na E-VEM točkah, kjer so na voljo brezplačne informacije za podjetja in podjetnike. Na navedenem mestu lahko pridobite vse informacije v zvezi z vpisom dejavnosti v register in spremembo dejavnosti, prijavo podatkov ustanovam javne uprave, pridobitvijo dovoljenj za obratovanje, poslovanjem s tujino, pridobitvijo podatkov iz evidenc itd.

 

Minimalna stopnja izobrazbe za opravljanje trgovinske dejavnosti

Zakon in pravilnik

Trgovinsko dejavnost ureja Zakon o trgovini (Uradni list RS, št.24/08), ki med pogoji za opravljanje te dejavnosti določa tudi minimalno stopnjo izobrazbe, ki je podrobneje opredeljena v Pravilniku o minimalni stopnji izobrazbe za opravljanje trgovinske dejavnosti (Uradni list RS, št 4/2010). Pravilnik določa minimalno stopnjo izobrazbe za prodajalca in trgovskega poslovodjo in tudi določa tipična dela, ki so značilna za opravljanje teh dveh poklicev.

Kdo je lahko trgovski poslovodja

Trgovski poslovodja je oseba, ki vodi trgovsko poslovanje s strokovnim urejanjem poslovnih in delovnih postopkov nabave, skladiščenja, priprave in prodaje. Zaradi navedenih nalog mora ta dela opravljati oseba, ki ima ustrezno izobrazbo, zato mora trgovec v primeru, da nima s pravilnikom predpisane izobrazbe zagotoviti, da bo ta dela opravljal nekdo drug, ki izpolnjuje pogoje. V pravilniku ni izrecno določeno, v kakšnem delovnem razmerju mora biti oseba, ki opravlja dela poslovodje niti koliko ur na dan mora biti ta oseba prisotna,  saj je od samega delovnega procesa in obratovanja prodajalne odvisno, koliko ur na dan oziroma na mesec je potrebna prisotnost poslovodje.

Glede na zgoraj navedeno lahko podjetnik sam presodi, za koliko ur in s kakšno pogodbo bo zaposlil poslovodjo z ustrezno izobrazbo v svoji prodajalni.

 

Pogoji za opravljanje trgovinske dejavnosti, prodaja po spletu

Pogoji za opravljanje trgovinske dejavnosti, kamor je uvrščena tudi prodaja blaga  po svetovnem spletu


Dejavnost trgovine ureja Zakon o trgovini (Uradni list RS, št.24/08), ki določa pogoje za opravljanje trgovinske dejavnosti ter podzakonski akti, s katerimi so podrobneje urejeni minimalni tehnični pogoji in minimalni izobrazbeni pogoji.  Zakonodaja, ki ureja trgovino, ne ureja skladišča, ki ga trgovec potrebuje za opravljanje dejavnosti.  V zvezi z dejavnostjo spletne trgovine in obveznostmi podjetja v razmerju do potrošnika opozarjamo na določila  Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 98/2004-UPB2, 46/2006 Odl.US: U-I-218/04-31, 126/2007), v katerem so za podjetja, ki prodajajo po spletu, predpisana posebna pravila, in sicer v poglavju z naslovom Pogodbe, sklenjene na daljavo (od 42. člena do 46. člena). Če želite prodajati manjše tehnične stvari, je potrebo upoštevati tudi določila zakona in pravilnika, ki se nanaša na blago, za katerega se izda garancijo za brezhibno delovanje.

Vse informacije glede registracije dejavnosti in drugih pogojev so dosegljive na E-VEM točkah, kjer so na voljo brezplačne informacije za podjetja in podjetnike. Na navedenem mestu lahko pridobite vse informacije v zvezi z vpisom dejavnosti v register in spremembo dejavnosti, pogoje za opravljanje dejavnosti, prijavo podatkov ustanovam javne uprave, pridobitvijo dovoljenj za obratovanje, poslovanjem s tujino, pridobitvijo podatkov iz evidenc itd.

 

Prodaja na prireditvah

V  primeru, ko gre za neposredno prodajo blaga  potrošniku, ne glede na to,  kdo prodaja blago, veljajo določila Zakona o trgovini, ki v 4. členu določa, da se zakon nanaša tudi na druge subjekte (proizvajalci, ki sami prodajajo svoje izdelke), ki ne opravljajo trgovinske dejavnosti. To velja tudi za prodajo lastnih izdelkov, ki jih želijo prodajati člani oziroma članice društva.

Prodajo na premični stojnici ureja 6. člen Zakona o trgovini (Uradni list RS, št. 24/08) in 8. člen Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje trgovinske dejavnosti ( Uradni list RS, št.37/09). Omejitev pri prodaji blaga na premični stojnici ni, ob predpostavki, da so izpolnjeni tudi drugi pogoji za prodajo blaga (zakonodaja s področja zdravstvene ustreznosti živil, higiene živil, varnosti proizvodov itd.). Za prodajo na premični stojnici, kamor uvrščamo tudi prodajo blaga na prireditvah (sejmi, shodi in podobno), je potrebno pridobiti soglasje lokalne skupnosti. V tem primeru lahko organizator prireditve pridobi pisno soglasje za vse trgovce in ostale subjekte, ki prodajajo na prireditvi.

Vprašanje se nanaša oredvsem na zakonodajo, ki ureja društva, ki je v pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve, zato je odgovor omejen na pogoje za prodajo blaga skladno z Zakonom o trgovini. Vse informacije glede registracije dejavnosti in drugih pogojev lahko dobite na E-VEM točkah, kjer lahko pridobite vse informacije v zvezi z vpisom dejavnosti v register in spremembo dejavnosti, prijavo podatkov ustanovam javne uprave, pridobitvijo dovoljenj za obratovanje, poslovanjem s tujino, pridobitvijo podatkov iz evidenc itd.
 

Prodaja na premični stojnici

Prodajo na premični stojnici ureja 6. člen Zakona o trgovini (Uradni list RS, št. 24/08) in 8. člen Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje trgovinske dejavnosti ( Uradni list RS, št.37/09). Omejitev pri prodaji blaga na premični stojnici ni, ob predpostavki, da so izpolnjeni tudi drugi pogoji za prodajo blaga (zakonodaja s področja zdravstvene ustreznosti živil, higiene živil, varnosti proizvodov itd.).
Kako pa je z izvorom blaga, ki se prodaja na stojnici? V zvezi s tem je potrebno upoštevati določbe 7. člena zakona, ki določa, da  mora trgovec na prodajnem mestu zagotoviti pristojnim inšpekcijskim organom naslednje podatke o stanju blaga:

- številko in datum prevzemnega dokumenta,
- ime dobavitelja,
- številko in datum dobaviteljevega dokumenta,
- ime, mersko enoto in količino blaga,
- prodajno ceno blaga,
- podatke o spremembi prodajne cene blaga.  
Tako je razviden izvor blaga, ne glede na to, ali je bilo kupljeno pri proizvajalcu ali pri kmetu.
Opozarjamo, da trgovec za prodajo blaga na premični stojnici, potrebuje pisno soglasje lastnika ali pooblaščenega upravljavca prostora, na katerem se blago prodaja. Kljub pridobljenemu soglasju lastnika ali pooblaščenega upravljavca prostora, lahko trgovec prodaja  blago samo na mestih, ki jih s svojim aktom opredeli lokalna skupnost, torej je tudi v takem primeru potrebno soglasje lokalne skupnosti. Skladno z 4. členom zakona mora soglasje pridobiti tudi pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in drugi posameznik, ki prodajajo lastne izdelke ali pridelke potrošniku.

 

Prodaja po spletu in obveznosti podjetja

V skladu z Zakonom o varstvu potrošnikov  (Uradni list RS, št. 98/2004 - uradno prečiščeno besedilo, 46/2006 - Odl. US, 126/2007, 86/2009, 78/2011) so za podjetja, ki izvajajo prodajo po spletu, predpisana posebna pravila, in sicer v poglavju z naslovom Pogodbe, sklenjene na daljavo (od 42. člena do 46. člena).

Vse informacije glede registracije dejavnosti in drugih pogojev lahko dobite na E-VEM točkah, kjer so na voljo brezplačne informacije za podjetja in podjetnike. Na navedenem mestu lahko pridobite vse informacije v zvezi z vpisom dejavnosti v register in spremembo dejavnosti, prijavo podatkov ustanovam javne uprave, pridobitvijo dovoljenj za obratovanje, poslovanjem s tujino, pridobitvijo podatkov iz evidenc itd.

Prodaja rabljenih oblačil in nakita

Pri prodaji rabljenih oblačil je potrebno izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje Zakon o  trgovini (Uradni list RS, št .24/08) in Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje trgovinske dejavnosti  (Ur. l. RS, št. 37/09).  Prav tako je potrebno upoštevati Pravilnik o označevanje cen blaga in storitev, kjer je natančno določeno, kako mora biti označena cena izdelka.  (Uradni list RS, št. 63/99, 27/01, 65/03).
Na podlagi Uredbe o izvajanju Uredbe (EU) o imenih tekstilnih vlaken (Ur. list RS, št. 54/2012), ki določa etiketiranje in označevanje surovinske sestave tekstilnih izdelkov, je navedena izjema pod št. 13 : Stari konfekcionirani tekstilni izdelki, ki so kot taki tudi označeni.  Za te izdelke označevanje torej ni potrebno.

Za nove tekstilne izdelke je označevanje obvezno. Več informacij o označevanju tekstilnih izdelkov lahko dobite na spletni strani http://www.oznake-tekstila.si/. Pri prodaji nakita je kot pri vsem blagu, ki se prodaja potrošniku, potrebno upoštevati določbe zgoraj navedenega zakona in podzakonskih aktov, katerih vsebina je dostopna na spletni strani ministrstva.
Vse informacije glede registracije dejavnosti in drugih pogojev lahko dobite na E-VEM točkah, kjer so na voljo brezplačne informacije za podjetja in podjetnike.

Sanitarni prostori na tržnici

Minimalne tehnične pogoje za opravljanje trgovinske dejavnosti, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave v prodajnih objektih trgovine na debelo in drobno in pogoje glede zunanjih površin prodajnega objekta določa Zakon o trgovini (Uradni list RS, št.24/08) oziroma Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje trgovinske dejavnosti (Uradni list RS, št.37/09).  Navedeni pravilnik ne predpisuje sanitarnih prostorov za kupce v prodajnih objektih. Ne glede na navedeno, so mnogi trgovci, zlasti v večjih trgovskih kompleksih,  presegli minimalne pogoje, ki so navedeni v pravilniku, in obiskovalcem omogočili uporabo urejenih sanitarnih prostorov.
 

Soglasje za prodajo blaga zunaj prodajaln

Z določbami 6.člena Zakona o trgovini (Uradni list RS, št.24/08) zakon omogoča lokalni skupnosti, da s svojim aktom opredeli mesta, kjer se lahko opravlja prodaja blaga zunaj prodajaln.  Ker gre v tem primeru  za prodajo na površinah, ki po navadi niso namenjene za trgovinsko dejavnost (ne gre torej za tržnice, kjer pravila ureja tržni red), je odločitev o tem, ali je tovrstna prodaja primeren način, izključno avtonomna odločitev lokalne skupnosti.  V primeru, ko občina ni lastnik niti upravljavec prostora, lahko odloči, da ne bo izdala soglasja, če je mesto neprimerno za izvajanje trgovine na drobno izven prodajaln in je to razvidno tudi iz ustreznega akta občine. Zakon ne opredeljuje s kakšnim aktom in kateri organ izda takšen akt, temveč to prepušča avtonomiji lokalne skupnosti. S tem zasleduje cilj preprečevanja nelojalne konkurence, varstva okolja, varstva potrošnikov, zagotavlja prometno varnost ter ustvarja preglednost nad izvajanjem gospodarskih aktivnosti. Lokalna skupnost lahko sama določi tudi časovni termin, za katerega bo izdala soglasje.
Zakon določa tudi nadzor in kazenske sankcije v primeru kršenja navedene določbe.

 

Statusna oblika gospodarske dejavnosti

Gospodarska dejavnost se lahko opravlja v eni izmed statusnih oblik, ki jih določa Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/2009-UPB3, 33/2011, 91/2011, 100/2011 Skl.US: U-I-311/11-5, v nadaljevanju: ZGD-1). Najpogostejši obliki opravljanja dejavnosti po ZGD-1 sta samostojni podjetnik posameznik in družba z omejeno odgovornostjo, ki se  lahko registrirata na vseh točkah E-VEM. Seznam le-teh je dostopen na: http://evem.gov.si/evem/infoVstopneTocke.evem.

Skladno z Obrtnim zakonom (Uradni list RS, št. 50/94, 36/00-ZPDZC, 61/00, 42/02, 31/03 Odl.US: U-I-90/99-30, 18/04, 40/04-UPB1, 117/06-ZDavP-2, 102/07) in Uredbo o določitvi obrtnih dejavnosti in obrti podobnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 18/08) sodi proizvodnja prehrambnih izdelkov med obrti podobne dejavnosti za katero se zahteva vpis v obrtni register. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije opravi vpis v obrtni register po uradni dolžnosti na podlagi obvestila, ki ga prejeme s strani AJPES.

Trgovina na drobno

Kdaj in kako

Kot večina drugih gospodarskih dejavnosti tudi trgovina ne zahteva v kateri statusno pravni obliki lahko gospodarski subjekt opravlja to dejavnost, vendar pa mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o trgovini (Uradni list RS, št.24/08). Ta določa pogoje za opravljanje trgovinske dejavnosti, s podzakonskimi akti pa so podrobneje urejeni minimalni tehnični pogoji in minimalni izobrazbeni pogoji - Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje trgovinske dejavnosti (Uradni list RS, št.37/09) in Pravilnik o minimalni stopnji izobrazbe za opravljanje trgovinske dejavnosti (Uradni list RS, št 4/2010). Poleg tega je potrebno upoštevati tudi določbe drugih predpisov, tako predpisov v zvezi z graditvijo objektov in urejanja prostora kot tudi predpisov o zdravstveni ustreznosti živil, itd.  

Določilo  4. odstavka 3. člena Zakona o trgovini daje  trgovcu možnost, da zaradi zaokrožitve  ponudbe v svoji prodajalni nudi tudi določene vrste napitkov in živil, ki imajo značilnosti enostavne in hitre konzumacije. Trgovec pa ne sme nuditi živilskih izdelkov, ki so običajni za gostinsko ponudbo, tako v smislu strežbe kot tudi v smislu konzumacije. V tem primeru gre za opravljanje gostinske dejavnosti, zato je potrebno registrirati tudi to dejavnost. Pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti, gostinskega obrata, določa  Zakon o gostinstvu ( Uradni list RS, št. 93/2007 – UPB2) in podzakonski akti.
Vse informacije glede registracije dejavnosti in drugih pogojev je mogoče dobite na E-VEM točkah, kjer so na voljo brezplačne informacije za podjetja in podjetnike, torej vse informacije v zvezi z vpisom dejavnosti v register in spremembo dejavnosti, prijavo podatkov ustanovam javne uprave, pridobitvijo dovoljenj za obratovanje, poslovanjem s tujino, pridobitvijo podatkov iz evidenc itd.

Urejenost tržnice in tržni red

Tržnice ureja 12. člen Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje trgovinske dejavnosti (Uradni list RS, št.37/09), ki ga je izdal minister za gospodarstvo na podlagi drugega odstavka 5. člena Zakona o trgovini (Uradni list RS, št. 24/08). Pravilnik določa minimalne tehnične pogoje za opravljanje trgovinske dejavnosti, ki se nanašajo na prostor, opremo in naprave. Med drugim navedeni člen določa, da mora imeti tržnica tržni red, ki ga določi upravljavec in potrdi pristojni organ lokalne skupnosti. Pravilnik izrecno ne določa, kdo je lahko upravljavec tržnice, zato je z vidika trgovinske zakonodaje ali je lahko upravljalec komunalno podjetje ali podjetje, ki bo imelo tržnico v najemu, to nepomembno, v kolikor so izpolnjeni pogoji, ki jih določa navedeni pravilnik

Izobrazbeni pogoji, ko kmetje prodajajo svoje proizvode

Zakon o trgovini v 4. členu določa, da se določbe zakona smiselno uporabljajo tudi za druge pravne subjekte, ki sicer ne sodijo po definiciji med trgovce, vendar prav tako nastopajo na trgu pri prodaji blaga, ki izvira iz njihove lastne proizvodnje. V to skupino sodijo tudi kmetje, ki prodajajo kmetijske pridelke in živila. Zakon določa minimalno stopnjo izobrazbe za tipična delovna mesta oziroma dela v trgovini, zato  navedene določbe ne moremo smiselno uporabiti v primeru, ko svoje proizvode kmetje tudi prodajajo. Zakonodaja, ki ureja kmetijsko dejavnost, v celoti ureja tudi status kmetijskega gospodarstva in pogoje za prodajo pridelkov in izdelkov na lokalnem trgu, zato zahteva po minimalni stopnji izobrazbe za kmete, v primeru da prodajajo lastne pridelke, ni upravičena