Skoči na vsebino

PREJEMKI POSLOVODNIH OSEB V DRUŽBAH V VEČINSKI LASTI RS OZIROMA SAMOUPRAVNIH LOKALNIH SKUPNOSTI

 

Z dnem 4.3.2010 je bil v Državnem zboru RS sprejet Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur.l. RS, št. 21/2010 in 8/2011 , v nadaljevanju: ZPPOGD), ki je stopil v veljavo v petnajstih dneh po objavi v Uradnem listu RS. V skladu s petim odstavkom 4. člena ZPPOGD je Vlada RS izdala Uredbo o določitvi najvišjih razmerij za določitev osnovnih plačil ter višine spremenljivih prejemkov (Uradni list RS, 34/2010 in 52/2011, v nadaljevanju: Uredba). 

 

Do sprejetja ZPPOGD je lahko Vlada RS članom organov nadzora v gospodarskih družbah, ki so v večinski lasti Republike Slovenije, zgolj priporočala, kako naj ravnajo pri določanju višine prejemkov direktorjev. Tako je Vlada RS sprejemala predvsem priporočila, vendar je dosedanja praksa pokazala, da le-ta niso bila vedno upoštevana.  Na podlagi navedenega se je Vlada RS odločila, da to področje uredi z zakonom. Cilj predmetnega zakona je, da z upravljavskega vidika uredi enotna pravila za nagrajevanje direktorjev. Predmetni zakon namreč določa pravila, ki jih morajo člani organov nadzora družb upoštevati pri odločanju o sklepanju pogodb (pogodb o zaposlitvi, civilnopravnih pogodb in aneksov k tem pogodbam) z direktorjem (predsedniki in člani uprav, izvršni direktorji, poslovodje in prokuristi).

 

Temeljna načela, ki jih zasledujete ZPPOGD in Uredba so predvsem zagotovitev enakih meril za določanje prejemkov in odpravnin direktorjev v gospodarskih družbah, ki so v večinski lasti RS in/ali samoupravne lokalne skupnosti, ter da morajo biti prejemki direktorjev takšni, da bodo spodbujali dolgoročno vzdržnost družbe in zagotavljali, da so prejemki v skladu z doseženimi rezultati in finančnim stanjem družbe.

 

V skladu z ZPPOGD in Uredbo so direktorji upravičeni do osnovnega plačila (bruto plačilo, nezmanjšano za davke in prispevke), spremenljivega prejemka (spremenljivi del plačila za uspešnost poslovanja) ter odpravnine. Osnovno plačilo se določi v višini povprečne bruto plače v družbah v skupini, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije ali v družbi, če ni skupine, izplačane v preteklem poslovnem letu in pomnožene z ustreznim mnogokratnikom, ki je določen glede na velikost družbe in dejavnost (mnogokratniki 2, 3, 4 in 5). Spremenljivi prejemek mora biti odvisen od vnaprej določenih meril uspešnosti ter lahko znaša največ 30%, 15% ali 10% izplačanih osnovnih plačil v poslovnem letu (odvisno od dejavnosti). Odpravnina pa se lahko ob določenih pogojih iz zakona, ki ureja gospodarske družbe izplača največ v višini 6 mesečnih osnovnih plačil ter je lahko izplačana samo v primerih, kot to določa navedeni zakon. Odpravnina se tako ne more izplačati, če direktor sam odpove pogodbo, če huje krši obveznosti, če ni sposoben voditi poslov ali če mu skupščina izreče nezaupnico, razen če jo je izrekla iz očitno neutemeljenih razlogov. Odpravnina pa se tudi ne more  izplačati, če se direktor po prenehanju funkcije ponovno zaposli v družbi.

 

ZPPOGD še določa, da direktorji niso upravičeni do udeležbe pri dobičku, razen če bi zakon, ki ureja udeležbo zaposlenih pri dobičku, to omogočil. Za nadzor nad izvajanjem ZPPOGD je pristojno  Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. V skladu s 7. členom ZPPOGD mora organ nadzora pogodbo z direktorjem takoj po sklenitvi posredovati ministrstvu, ki prejeto pogodbo preveri ali je usklajena z določbami ZPPOGD.

 

ZPPOGD tako določa zgornje dovoljene višine prejemkov, ki jih člani organov nadzora v družbah, kjer sta RS, samoupravna lokalna skupnost ali obe skupaj neposredno ali posredno imetnici večinskega deleža, pri določanju prejemkov in odpravnin članov uprav, izvršnih direktorjev, poslovodij ter prokuristov v teh družbah, ne smejo preseči.