Skoči na vsebino

OBRTNI ZAKON

Da bi država na področju delovanja gospodarstva lahko uspešno odigrala svojo vlogo, mora nenehno spremljati dogajanja v gospodarstvu in po potrebi sproti ukrepati. Izhajajoč iz spoznanja, da samostojni podjetniki posamezniki in male gospodarske družbe predstavljajo zelo pomemben del gospodarstva, ki razpolaga z ustreznim razvojnim potencialom, so naloge sektorja usmerjene tudi k spremljanju gospodarskih gibanj v obrtni panogi. Z vstopom v Evropsko unijo je Republika Slovenija sprejela štiri svoboščine notranjega trga: prost pretok blaga, storitev, delavcev in kapitala. Da bi Vlada Republike Slovenije lahko učinkovito izvajala strategijo razvoja ter zastopala interese slovenskega gospodarstva na skupnem evropskem trgu potrebuje učinkovit dialog z obrtniki, ki se izvaja preko učinkovitega sodelovanja s predstavniki obrti.
 
Ker je po dosedanjih ocenah uveljavitev zakona, ki ureja gospodarske zbornice, prispevala k spodbujanju učinkovitosti gospodarskih zbornic in učinkovitejšemu sodelovanju pri iskanju in izražanju skupnih interesov ter k razbremenitvi gospodarstva, ministrstvo ocenjuje, da lahko ima ukinitev obveznega članstva v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije prav tako podobne pozitivne učinke. V nekaterih javnopravnih zbornic se je kot glavna pomanjkljivost pokazala ravno obvezna članarina.
 
Nov Obrtni zakon sledi ciljem:

  • zagotoviti združenje gospodarskih subjektov v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije na prostovoljni osnovi. Ukinitev obveznega članstva lahko pripomore k večji učinkovitosti Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, ki bo tako svoje aktivnosti osredotočala na storitve, ki jih obrtniki resnično potrebujejo; 

  • pospeševanje podjetništva in pogojev za srednja in mala podjetja: odprava zahteve ustrezne poklicne usposobljenosti za dejavnosti, za katere ne obstaja potreba po njihovi regulaciji, omogoča poenostavitev poslovnega okolja, večje možnosti pri iskanju dela in zaposlovanja in predvsem večja konkurenčnost slovenskih obrtnikov;

  • z ureditvijo občasnega in stalnega opravljanja obrtnih dejavnosti na območju Republike Slovenije se zagotavlja načelo enakih možnosti oziroma enakopravne obravnave med domačimi in tujimi ponudniki pri opravljanju obrtnih dejavnosti. Obrtno dejavnost lahko opravljajo pravne ali fizične osebe, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje. Takšna zahteva pa velja po Obrtnem zakonu, tako za domače obrtnike, kot tudi za fizične in pravne osebe iz držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora, Švicarske konfederacije in druge države, s katerimi je sklenjen mednarodni sporazum ali druge državljane in državljanke iz tretjih držav v skladu z zakonom, ki ureja postopke priznavanja poklicnih kvalifikacij;

  • zakon tako določa, da morajo pravne ali fizične osebe občasno opravljanje obrtnih dejavnosti prijaviti pristojnemu organu (Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije), ki pravno ali fizično osebo začasno vpiše v Obrtni register ter jo obvesti o vpisu v obrtni register. Državljani držav pogodbenic in upravičeni državljani tretjih držav, ki želijo opravljati obrtno dejavnost, za katero je potrebno imeti ustrezno poklicno usposobljenost, v Republiki Sloveniji kot nosilci obrtne dejavnosti, morajo pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije vložiti vlogo za priznanje poklicne kvalifikacije z dokazili, v skladu z zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij;

  • zmanjšanje obveznosti podjetij in zato pozitiven ukrep za razbremenitev gospodarstva (ukinitev obveznega članskega prispevka ter odprava administrativnih ovir predvsem za pridobitev obrtnega dovoljenja);

  • povečanje nadzora nad opravljanjem obrtnih dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije  in sicer predvsem s sistemom prijave čezmejnega občasnega opravljanja obrtnih dejavnosti pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije ter vpisa v obrtni register za pravne ali fizične osebe iz držav Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije.