Skoči na vsebino

INTERNACIONALIZACIJA

Osnovni ukrepi za podporo slovenskim podjetjem pri nastopu na tujih trgih so opredeljeni v Programu Vlade RS za spodbujanje internacionalizacije 2015-2020.

 

Zakaj je področje internacionalizacije pomembno?
- izvoz predstavlja več kot 70 % vrednosti slovenskega GDP, zato lahko upravičeno  govorimo o izjemno pomembnem področju, kateremu je potrebno namenjati posebno pozornost; 

- večja internacionalizacija pomembno pripomore k hitrejši rasti gospodarstva;
- slovenska podjetja so zaradi omejenosti domačega trga primorana v internacionalizacijo.

 

Strateški cilji programa so:

povečati vrednost izvoza za 5 % letno; povečati BDP per capita za 2-3 % letno in delež izvoza v BDP per capita za 2 % letno; povečati izvoz na ne-EU trge za 5 % letno; najmanj ohraniti delež stanja vhodnih TNI v BDP.

 

Operativni cilji programa so:

povečati število novih izvoznih podjetij za 0,5 % letno; povečati število vseh podprtih podjetij v okviru programa za 5 % letno; povečati število podprtih MSP za 50 % letno; povečati čiste prihodke MSP od prodaje na tujih trgih za 0,4 % letno; povečati stopnjo udeležbe Slovenije v GVV (op.a. gre za novo bazo podatkov, zato ni dostopnih preteklih referenčnih vrednosti); povečati obseg vrednosti vhodnih tujih neposrednih investicij za 4 % letno.

 

Cilji programa so usmerjeni v nadaljnjo rast in razvoj slovenskega gospodarstva v mednarodnem okolju ter k izboljševanju konkurenčnosti domačega podpornega okolja, kar je skladno tudi z evropskimi dokumenti in cilji.


Ciljna skupina so mednarodno usmerjeni MSP, tako začetniki, kakor tudi tisti, ki svoje poslovanje širijo oz. diverzificirajo (op.a. nekateri ukrepi bodo na voljo tudi velikim podjetjem).


Spodbujanje internacionalizacije podjetij
Ukrepi internacionalizacije so namenjeni spodbujanju slovenskih podjetij v različnih fazah razvoja izvozne aktivnosti, od predizvozne aktivnosti, tržnega vstopa kot tudi izvoznega poslovanja ter utrjevanja položaja na tujem trgu in razpršitvi poslovanja na nove tuje trge. Ob tem je treba poudariti pomembnost ohranjanja navzočnosti na »tradicionalnih« trgih kakor tudi iskanje priložnosti na novih tujih trgih oziroma regijah.

 

Privabljanje tujih investitorjev
Ukrepi tega dela programa so usmerjeni k potencialnim investitorjem, ki sledijo trajnostni naravnanosti in odgovornosti ter so skladni s pričakovanji glede uspešnega izkoriščanja konkurenčnih prednosti slovenskega gospodarstva tako z vidika posameznih gospodarskih sektorjev in pod-sektorjev, z vidika dodane vrednosti, ki jo le-te prinašajo, možnostmi zaposlitve razpoložljive delovne sile, komplementarnega sodelovanja s slovenskimi podjetji in možnostmi vključevanja v globalne dobaviteljske verige ter primernosti vključevanja v posamezne regije. Več o tujih investicijah pa je na voljo na tej povezavi.

 

Posamezne aktivnosti vseh partnerjev s področja internacionalizacije na izbranih tujih trgih, ter tudi pregled vseh mednarodnih aktivnosti partnerjev pa je podan v akcijskem načrtu MI 2017-2018 (Mednarodni izzivi 2017-2018), ki je nasledil dokument MI 2015-2016 (Mednarodni izzivi 2015-2016). MGRT je v sodelovanju z deležniki oziroma partnerji pripravil nabor ciljnih tujih trgov ter aktivnosti, ki so načrtovane v letu 2017, z usmeritvami za leto 2018.

 

Ciljni trgi, na katere se bomo osredotočali pri spodbujanju internacionalizacije in TNI v obdobju 2017-2018, ostajajo večinoma isti, kot so bili določeni v MI 2015-2016, saj je, če želimo spodbuditi internacionalizacijo, le-ta lahko učinkovita zgolj ob večletni kontinuirani obdelavi posameznih trgov. Poleg tega smo z anketo »Internacionalizacija – novi izzivi, nove priložnosti« med slovenskimi podjetji preverili oceno učinkovitosti posameznih aktivnosti, ki so na voljo za spodbujanje internacionalizacije ter ciljne trge.  Na podlagi interesa gospodarstva so dodani tudi nekateri novi ciljni trgi.

 

Trge glede na njihove značilnosti in aktivnosti, ki so potrebne za vstop na posamezni trg, lahko razdelimo na :

1. Evropske in tradicionalne trge, kamor sodijo države EU, Zahodnega Balkana, Švica, Ruska federacija ter na novo dodani trgi: Albanija, Romunija in Bolgarija. Na teh trgih so slovenska podjetja tradicionalno prisotna in tam večinoma že poslujejo, prav tako gre za države, ki so med največjimi investitoricami v Slovenijo. Aktivnosti na teh  trgih bodo ciljno usmerjene.

 

2. Prioritetne trge, kamor sodijo z vidika internacionalizacije Zalivske države (Savdska Arabija, Združeni Arabski Emirati, Kuvajt, Katar), Indija, Kitajska, ter z vidika tujih neposrednih investicij ZDA, Japonska ter Kanada. Trgi so prioritetni z vidika globalne prisotnosti, kompatibilnosti gospodarstva, ustrezne konkurenčnosti, napovedane stopnje rasti in tveganja. Z vidika internacionalizacije imajo na teh trgih pomen predvsem izdelki z visoko dodano vrednostjo, z vidika TNI pa gre za države, ki so največje svetovne investitorice, iz njih prihajajo podjetja, ki največ investirajo v R&D ali pa so zanimive za investiranje v Slovenijo v posameznem segmentu (npr. Slovenija- logistični center).  Na teh trgih se bo izvajal celoten sklop aktivnosti v podporo internacionalizaciji. 

 

3. Trge, ki predstavljajo »nove izzive«, kamor sodijo , Centralna Azija (Kazahstan, Turkmenistan, Iran), Koreja, Tajvan, Vietnam, Malezija, Indonezija, Senegal ter Egipt, Maroko, Čile, Mehika, Norveška, Avstralija in Nova Zelandija. Te države lahko predstavljajo priložnosti za slovensko gospodarstvo, saj gre za rastoče globalne trge oz. nišne priložnosti za slovensko gospodarstvo. Na teh trgih se bodo izvajale začetne aktivnosti v smislu preverjanja možnosti sodelovanja v prihodnje.

 

 

Dodatne informacije:


- aktivnosti SPIRIT -  http://www.spiritslovenia.si/ in Izvozno okno
- vse glede EU sredstev oz. aktualnih razpisov - http://www.eu-skladi.si/ 
-  MGRT, informacije glede strateških podlag -

 http://www.mgrt.gov.si/si/delovna_podrocja/turizem_in_internacionalizacija/sektor_za_internacionalizacijo/

 

Dodatni dokumenti:

 

- Obdobno poročilo o učinkovitosti ukrepov spodbujanja internacionalizacije in tujih neposrednih investicij v obodbju 2010-2014 (Word verzija dokumenta)