Skoči na vsebino

BLAGOVNE REZERVE

V okviru Službe za varnost, obrambne zadeve in blagovne rezervese opravljajo naloge, ki se nanašajo na področja varovanja tajnih podatkov, kritične infrastrukture, obrambnih priprav ter na področje preskrbe in blagovnih rezerv

 

Področje blagovnih rezerv

Grožnje in tveganja nacionalni varnosti Republike Slovenije zahtevajo vzpostavitev sistemov preventivnega ukrepanja države in mehanizmov celovitega odzivanja in obvladovanja tovrstnih pojavov. Med ekonomske ukrepe sodi tudi vzpostavitev sistema preskrbe in oblikovanje državnih blagovnih rezerv, iz katerih država črpa vire za zagotavljanje potreb osnovne preskrbe prebivalcev in vzdrževanje ustrezne stopnje preskrbljenosti v času trajanja motenj in nestabilnostih na trgu.

 

Državne blagovne rezerve v razmerah varnostnih groženj in ne-samozadostnosti pri preskrbi z osnovnimi živili in neživilskimi proizvodi, ki so nujno potrebni za življenje ljudi in za zagotavljanje ključnih dejavnosti družbe tako predstavljajo eno izmed temeljnih orodij zagotavljanja družbene in posameznikove socialne ter ekonomske blaginje in varnosti.

 

Državne blagovne rezerve v razmerah varnostnih groženj in ne-samozadostnosti pri preskrbi z osnovnimi živili in neživilskimi proizvodi, ki so nujno potrebni za življenje ljudi in za zagotavljanje ključnih dejavnosti družbe tako predstavljajo eno izmed temeljnih orodij zagotavljanja družbene in posameznikove socialne ter ekonomske blaginje in varnosti.

 

Na področju preskrbe je sektor pristojen in odgovoren za:

  • politiko preskrbljenosti trga in blagovnih rezerv,
  • urejanje sistema blagovnih rezerv,
  • pripravo ukrepov, vezanih na preskrbo v primeru kriznih razmer,
  • pripravo letnih in srednjeročnih programov na teh področjih.

Pravno podlago za delovanje predstavlja Zakon o blagovnih rezervah (Uradni list RS, št. 96/09 – uradno prečiščeno besedilo in 83/12)

 

Izvedbeni predpisi:

V RS so oblikovane 90 dnevne rezerve nafte in njenih derivatov.

 

V skladu s prilagajanjem slovenske zakonodaje zakonodaji Evropske unije (direktiva 2006/67/ES) so bile v Republiki Sloveniji na dan 31. 12. 2006 oblikovane obvezne rezerve nafte in njenih derivatov v višini, ki zadoščajo za 90 dnevne povprečne porabe v preteklem letu.

 

14. septembra 2009 je Evropski parlament in Svet sprejel Direktivo 2009/119/ES, ki določa obveznosti držav članic glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov. Direktiva združuje vse elemente zakonodaje Skupnosti na tem področju (Direktivo Sveta 73/238/EGS, 2006/67/ES ter Odločbo Sveta 68/416/EGS) v en horizontalni dokument. Implementacija direktive v nacionalno zakonodajo uvaja sledeče bistvene rešitve: poenotenje zakonodajnih okvirjev na področju nafte in naftnih derivatov na območju celotne Skupnosti, vzpostavitev mehanizmov okrepljenega nadzora nad stanjem rezerv nafte in naftnih derivatov preko obveznega poročanje Evropski komisiji ter oblikovanje ustreznih »intervencijskih« načrtov, ki bi jih država izvajala v primeru potrebe po sproščanju rezerv nafte in naftnih derivatov v primeru motenj in nestabilnosti na trgu pri preskrbi za nafto in naftnimi derivati.

 

Obvezne rezerve naftnih derivatov so zaradi pomanjkanja skladiščnega prostora na ustrezni, ekonomsko primerni lokaciji v Republiki Sloveniji, deloma skladiščene tudi v državah, s katerimi ima Republika Slovenija podpisane bilateralne sporazume.

 

Institucija, s katero je povezano delo sektorja:

  • ZRSBR  (Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve) je javni gospodarski zavod, ki izvaja dejavnost oblikovanja in uporabe blagovnih rezerv. V okviru blagovnih rezerv zagotavlja tudi oblikovanje obveznih rezerv nafte in njenih derivatov.

 

Dr. Peter Vrtačnik, vodja službe

Kotnikova 5, 1000 Ljubljana

T: 01 400 36 66

E: gp.mgrt(at)gov.si