Skoči na vsebino

SOCIALNO PODJETNIŠTVO

SOCIALNO PODJETNIŠTVO, SOCIALNO PODJETJE IN SOCIALNA EKONOMIJA


Socialno podjetništvo je oblika podjetništva z velikim čutom odgovornosti za družbo in ljudi. Za socialno podjetništvo je značilno, da so motivi poslovanja v razreševanju socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov družbe na inovativen način. Osnovni namen te alternativne oblike podjetništva je tržno delovanje ob upoštevanju ostalih načel socialnega podjetništva, pri čemer so načelo neprofitnosti, načelo enakopravnosti članstva in načelo sodelovanja deležnikov pri upravljanju tisti, ki najbolj razlikujejo socialna podjetja od klasičnih gospodarskih subjektov. Načelo neprofitnosti določa, da namen ustanovitve socialnega podjetja ni izključno pridobivanje dobička, premoženje in presežke prihodkov nad odhodki (ustvarjeni dobiček) pa se vlaga nazaj v dejavnost socialnega podjetja, torej njegova delitev ni dopustna. Načelo enakopravnosti članstva določa, da posamezni ustanovitelji ali lastniki pri odločanju nimajo prevladujočega vpliva, odločitve sprejemajo vsi člani po načelu en član – en glas, neodvisno od deleža vloženega kapitala. Načelo sodelovanja deležnikov pri upravljanju pa določa, da se  v odločanje vključujejo tudi drugi deležniki.
Socialno podjetništvo po zakonski definiciji (ZSocP-A) pomeni »trajno opravljanje podjetniške dejavnosti s proizvodnjo in prodajo proizvodov ali opravljanjem storitev na trgu, kjer ustvarjanje dobička ni glavni cilj podjetniške aktivnosti, temveč glavni cilj predstavlja doseganje socialnih oziroma družbenih učinkov«.
Socialno podjetništvo se lahko izvaja na vseh področjih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, pri čemer praksa kaže, da socialna podjetja predstavljajo nekakšen »hibrid« med javnim in zasebnim ter se običajno lotevajo izvajanja tistih dejavnosti, ki jih javni in zasebni sektor ne moreta ali ne želita realizirati v zadostnem obsegu zaradi različnih razlogov, kot na primer pomanjkanje javnih sredstev ali premajhna dobičkonosnost. Izvajanje dejavnosti socialnega podjetništva torej ni omejeno samo na integracijo ranljivih skupin na trgu dela in opravljanje socialnih storitev splošnega pomena, temveč odpira širše možnosti za generiranje socialnih inovacij. Ključno pri tem pa je, da zagotavlja (širše) družbene učinke.
Socialno podjetje je po zakonski definiciji (ZSocP-A) »nepridobitna pravna oseba, ki pridobi status socialnega podjetja in je lahko društvo, zavod, ustanova, gospodarska družba, zadruga, evropska zadruga ali druga pravna oseba zasebnega prava, ki ni ustanovljena izključno z namenom pridobivanja dobička ter premoženja ne deli, prav tako ne deli ustvarjenega presežka prihodkov nad odhodki«. Status socialnega podjetja lahko pridobi vsaka nepridobitna pravna oseba, ki se obveže, da bo delovala po enajstih načelih socialnega podjetništva, ki so: avtonomna pobuda, nepridobitnost, tržna naravnanost, vključevanje prostovoljskega dela, enakopravnost članstva, sodelovanje deležnikov pri upravljanju, pregledno poslovanje in družbeno koristno delovanje.
Socialno podjetništvo je del širšega koncepta socialne ekonomije, ki je po zakonski definiciji (ZSocP-A) opredeljena kot »ekonomija, ki jo sestavljajo socialna podjetja, zadruge, invalidska podjetja, zaposlitveni centri, nevladne organizacije (društva, zavodi, ustanove oziroma fundacije), ki niso ustanovljeni izključno z namenom pridobivanja dobička, delujejo v korist svojih članov, uporabnikov oziroma širše skupnosti in proizvajajo tržne oziroma netržne proizvode ter storitve«. Vendar pa - za razliko od socialnih podjetij - lahko delijo dobiček, lahko opravljajo le negospodarske dejavnosti (ne velja načelo tržne naravnanosti), lastniki/ustanovitelji lahko imajo prevladujoči vpliv pri odločanju (ne velja načelo enakopravnosti članstva) ter ni nujno, da v odločanje vključujejo druge deležnike (ne velja načelo sodelovanja deležnikov pri upravljanju).

 

USTANOVITEV SOCIALNEGA PODJETJA


Status socialnega podjetja lahko pridobi nepridobitna pravna oseba, npr. društvo, zavod, ustanova, zadruga, evropska zadruga, zaposlitveni center, invalidsko podjetje, gospodarska družba ipd., ki izpolnjuje načela socialnega podjetništva ter pogoje navedene v ZSocP-A, predvsem pa:
•    opravlja gospodarske in negospodarske dejavnosti, 
•    ne deli premoženja in presežka prihodkov nad odhodki, 
•  je neodvisna in organizacijsko samostojna v odnosu do pridobitnih gospodarskih družb, pravnih oseb javnega prava ali lokalnih skupnosti, 
•    zagotavlja vključujočo obliko upravljanja, ki temelji na soodločanju in demokratičnem načinu odločanja in 
•    izpolnjuje druge pogoje, ki jih določa ta zakon in zakon, ki ureja pravno organiziranost posamezne vrste nepridobitne pravne osebe.

Posamezna nepridobitna pravna oseba je lahko že ustanovljena in se naknadno doregistrira v socialno podjetje ali pa to opravi istočasno pri pristojnemu registrskemu organu. Registrski organi in postopek registracije socialnega podjetja so opredeljeni v poglavju registrski postopek. Socialno podjetje lahko registrira le pravna oseba (različnih pravnoorganizacijskih oblik), medtem ko fizična oseba (npr. samostojni podjetnik, kmet) statusa ne more pridobiti.

 

REGISTRSKI POSTOPEK 

 

Vlogo za registracijo nepridobitne pravne osebe kot socialnega podjetja se odda na pristojni registrski organ. To velja tudi v primeru, ko je nepridobitna pravna oseba (npr. društvo, d.o.o.) že ustanovljena in se v postopku doregistrira v socialno podjetje.

 

Postopkovnik:

 

Nepridobitna pravna oseba

društvo

zavod

ustanova

gospodarska družba (posebnega pomena), zadruga, evropska zadruga

Zakonska podlaga za registracijo/izdajo soglasja

Zakon o društvih

(Ur. l. RS, št. 64/11– UPB2), Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 87/11, 96/12 – ZPIZ-2 in 98/14)

Zakon o zavodih

(Ur. l. RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP), Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 87/11, 96/12 – ZPIZ-2 in 98/14)

Zakon o ustanovah

(Ur. l. RS, št. 70/05, 91/05- popr.)

Zakon o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15 in 15/17),

Zakon o zadrugah, (Ur. l. RS, št. 97/09)

 Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 87/11, 96/12 – ZPIZ-2 in 98/14)

Ministrstvo pristojno za zakon, ki je podlaga za registracijo/do-registracijo

MNZ/MDDSZ v primeru zaposlitvenih centrov

MJU/MDDSZ v primeru zaposlitvenih centrov in invalidskih podjetij

MNZ

MGRT/MKO /MDDSZ v primeru invalidskih podjetij

Registrski organ

upravna enota na območju katere je sedež društva/MDDSZ v primeru doregistracije v zaposlitveni center

okrožna sodišča/sodni register/MDDSZ v primeru doregistracije v zaposlitveni center

pristojno ministrstvo za izdajo soglasja k aktu

okrožna sodišča/sodni register/MDDSZ v primeru doregistracije v invalidsko podjetje

Pogoji za ustanovitev

določeni z  ZSocP-A (predvsem 3., 8., 9., 12. in 14. člen) in zakonodajo, ki ureja organiziranost posamezne vrste nepridobitne pravne osebe

Vloga za registracijo/doregistracijo, poleg vsebine in prilog, ki jih zahteva ustanovitev posamezne nepridobitne pravne osebe, vsebuje listine po 14. členu ZSocP-A

 
  1. akt o ustanovitvi /temeljni akt (vsebina 12. člen ZSocP-A),
  2. sklep ustanoviteljev ali pristojnega organa nepridobitne pravne osebe, da namerava poslovati kot socialno podjetje,
  3. osebna imena, EMŠO, državljanstvo in naslov stalnega ali začasnega prebivališča vseh oseb, ki imajo pooblastilo za zastopanje in obseg pooblastil za društva,
  4. dokazilo o višini morebitnih sredstev za začetek dela oziroma vrednosti premoženja socialnega podjetja.

Enako vsebino mora imeti tudi vloga za registracijo spremembe akta o ustanovitvi s katero se nepridobitna pravna oseba preoblikuje v socialno podjetje.

Registrski organ preveri skladnost vloge z 8., 9., 12. in 14. členom ZSocP-A. V kolikor ni zadržkov, registrski organ z aktom, s katerim odloči o vpisu nepridobitne pravne osebe oziroma spremembe v register, odloči, da se pri podjetju ali imenu nepridobitne pravne osebe v register vpiše dostavek »socialno podjetje«. Z vpisom dostavka v register ali javno evidenco, nepridobitna pravna oseba pridobi status socialnega podjetja in lahko prične poslovati kot socialno podjetje.

 

 

ZAKON O SOCIALNEM PODJETNIŠTVU


Zakon o socialnem podjetništvu (ZSocP), (Uradni list RS, št. 20/2011) (link) je bil sprejet marca 2011 in se je začel uporabljati januarja 2012. V obdobju od sprejema zakona do decembra 2014 je bilo za področje socialnega podjetništva pristojno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, od 1.1.2015 dalje pa Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. 
V obdobju uporabe zakona se je pokazala potreba, da se dopolnijo ali spremenijo predvsem tiste določbe zakona, ki so v praksi odvračale pravne subjekte od registracije statusa socialnega podjetja oziroma oteževale njegovo ohranitev. Iz tega razloga je bil pripravljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem podjetništvu - Zakon o socialnem podjetništvu (ZSocP-A) (link), (Uradni list RS, št. 20/11, 90/14 – ZDU-1I in 13/18), ki ga je sprejel Državni zbor RS na svoji 38. seji 15.2.2018 in je stopil v veljavo 15.3.2018. 
Ključne spremembe novele zakona so predvsem:
1. Odprava tipa A in B socialnih podjetij, ki sta do sedaj ločevala socialna podjetja glede na to, ali so status pridobila iz naslova izvajanja v zakonu opredeljenih dejavnosti (tip A) in na socialna podjetja tipa B, ki so pridobila status iz naslova zaposlovanja določenega deleže težje zaposljivih oseb.
2. Omogočanje izvajanja socialnega podjetništva na vseh področjih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, ki presega integracijo ranljivih ciljnih skupin in opravljanje socialnih storitev splošnega pomena ter daje več možnosti za generiranje socialnih inovacij.
Glede na prvi dve spremembi se posledično odpravljajo tudi nekatere administrativne ovire, in sicer se poenostavljata letno poročanje ministrstvu in pogoji za ohranjanje statusa, saj socialnim podjetjem ni več potrebno poročati o številu in strukturi zaposlenih niti o doseženih prihodkih iz naslova opravljanja dejavnosti socialnega podjetništva. 
3. Odprava omejitev registracije statusa socialnega podjetja za pravne osebe s statusom invalidskega podjetja in zaposlitvenega centra, saj so tudi ti del socialne ekonomije.
4. Poleg navedenega, se z novelo zakona približujemo evropskim praksam, ki obravnavajo širši kontekst socialne ekonomije, katere del je tudi socialno podjetništvo, s tem, da so posamezni pojmi jasno opredeljeni, s tem, da se Svet za socialno podjetništvo širi v Svet za socialno ekonomijo, Strategija razvoja socialnega podjetništva pa v Strategijo razvoja socialne ekonomije.
5. Popolna (100%) omejitev izplačila dobička, s čimer želimo se še bolj poudarja načelo nepridobitnosti in daje poudarek temu, da se za status socialnega podjetja resnično odločijo tiste nepridobitne pravne osebe, katerih glavno vodilo delovanja je doseganje družbenih učinkov in ne izplačevanje dobička (kar seveda ne pomeni, da niso tržno usmerjena, prav nasprotno – socialna podjetja so v svojem bistvu podjetja, ki delujejo po tržnih načelih in na trgu ustvarjajo prihodke). 
6. Uvedba merjenja družbenih učinkov, ki jih bodo socialna podjetja morala javno objavljati ter o njih letno poročati pristojnemu ministrstvu (Uredbo o merjenju družbenih učinkov bo sprejela Vlada RS v roku 6 mesecev od uveljavitve ZSocP-A).

 

SVET ZA SOCIALNO EKONOMIJO


V skladu s 7. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem podjetništvu – ZSocP-A (Uradni list RS, št. 13/18) z dne 28. 2. 2018 je v postopku imenovanja novi Svet za socialno ekonomijo (v nadaljevanju: svet), ki bo sestavljen iz: predstavnikov ministrstev pristojnih za področje gospodarstva, zaposlovanja, kmetijstva, zdravja, okolja, javne uprave, financ, kulture, zunanjih zadev, evropske kohezijske politike, predstavnika kabineta predsednika vlade, predstavnikov sektorja socialne ekonomije (dveh socialnih podjetij, dveh zadrug, enega invalidskega podjetja in enega zaposlitvenega centra), predstavnika reprezentativnih združenj lokalnih skupnosti, dveh predstavnikov socialnih partnerjev in predstavnika stroke s področja socialne ekonomije. Svet je odgovoren za oblikovanje politike razvoja socialne ekonomije, pripravo strateških razvojnih dokumentov s področja ter spremljanje njihovega izvajanja. Z imenovanjem Sveta za socialno ekonomijo se razpusti Svet za socialno podjetništvo, ki ga je Vlada ustanovila 22. 9. 2011, z možnostjo reelekcije članov. 

 

STRATEGIJA RAZVOJA SOCIALNE EKONOMIJE


Na podlagi Zakona o socialnem podjetništvu iz leta 2011 je Vlada Republike Slovenije 25. 7. 2013 sprejela Strategijo razvoja socialnega podjetništva za obdobje 2013 – 2016, ki je zagotavljala načrtovan razvoj socialnega podjetništva v republiki Sloveniji  za obdobje štirih let.
V skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem podjetništvu – ZSocP-A (Uradni list RS, št. 13/18), ki je začel veljati dne 15. 3. 2018, mora  Vlada do septembra 2018 sprejeti Strategijo razvoja socialne ekonomije iz tretjega odstavka 7. člena za plansko obdobje od 2019 do 2029 in program ukrepov iz četrtega odstavka 29. člena za leti 2019 in 2020.

 

MERJENJE DRUŽBENIH UČINKOV SOCIALNIH PODJETIJ


Vlada RS bo v roku šestih mesecev od uveljavitve ZSocP-A izdala uredbo o merjenju družbenih učinkov. V uredbi bodo podrobneje opredeljeni standardi, merila in kazalniki za spremljanje družbenih učinkov iz naslova dejavnosti socialnih podjetij. O doseganju družbenih učinkov bo moralo socialno podjetje letno poročati pristojnemu ministrstvu ter jih javno objavljati.


ANALIZA STANJA NA PODROČJU SOCIALNE EKONOMIJE V SLOVENIJI


Februarja 2018 je bila izdelana Aplikativna analiza stanja (v nadaljevanju: analiza) na področju socialne ekonomije v Sloveniji, ki vsebuje tudi smernice za pripravo dolgoročne Strategije razvoja socialne ekonomije v Sloveniji 2019-2029 ter programa kratkoročnih ukrepov z akcijskim načrtom 2019-2020.
Dokument vsebuje obrazložitev osnovnih pojmov ter izhodišča in značilnosti socialne ekonomije,. analizo sektorja socialnega podjetništva in socialne ekonomije z vidika ponudbe in povpraševanja, analizo podpornega okolja, analizo tržnih vrzeli in tržnih možnosti sektorja socialne ekonomije. Kot ključni potencial za razvoj socialne ekonomije izpostavlja visoko brezposelnost z možnostjo zaposlovanja mladih in drugih ranljivih skupin ter potreba po socialnih storitvah, kot so storitve dolgotrajne oskrbe, osebne in gospodinjske storitve ter skrbstvene storitve (skupnostna skrb). Med ključnimi potenciali za razvoj pa omenja tudi nadaljevanje privatizacije, z  možnostmi delavskih odkupov preko zadrug. Analiza dalje identificira ovire in predlaga rešitve za prehod sektorja socialne ekonomije iz projektnega financiranja v trajno dejavnost na trgu. Kot ovire izpostavlja napačno tolmačenje dejavnosti socialnega podjetništva, saj po mednarodno sprejetih definicijah v socialno ekonomijo spadajo dejavnosti, ki so tržne (ang. market activities) in dejavnosti, ki niso tržne (ang. non-market activities), napačno predpostavko, da tržna dejavnost socialnih podjetij pomeni samo prodajo na zasebnem trgu, torej brez prodaje javnim naročnikom (država, občine itd.) ter neustrezno razumevanje družbeno-koristnih aktivnosti subjektov socialne ekonomije. Analiza nato predlaga 5 tipov poslovnih modelov delovanja subjektov socialne ekonomije, ki so: absolutno “netržni model”: subjekt socialne ekonomije nastopa kot izvajalec za državo, ki je naročnik/plačnik, hibridni “netržno-tržni model” s prevladujočim deležem netržnih dejavnosti, uravnotežen hibridni “tržno-netržni model, hibridni “tržno-netržni model” s prevladujočim deležem tržnih dejavnosti ter absolutni “tržni model”.
V zadnjem delu dokumenta so predstavljena izhodišča za dolgoročno razvojno strategijo socialne ekonomije ter kratkoročni program ukrepov (akcijski načrt) s priporočilom, da se v nastajanje strategije vključijo vsi deležniki socialne ekonomije, vsebina pa naj izhaja iz sklepnih ugotovitev posameznih poglavij Aplikativne analize stanja na področju socialne ekonomije v Sloveniji. Podani so predlogi strateških in operativnih ciljev, in sicer: opolnomočena skupnost za in skozi razvoj socialne ekonomije - skupnost, ki se povezuje, sodeluje in je kompetentna za razvoj socialne ekonomije, delujoč ekosistem socialne ekonomije - povezano profesionalno civilno in državno podporno okolje za socialno ekonomijo ter dosežen obseg sektorja socialne ekonomije - obseg zaposlenosti v sektorju socialne ekonomije 4,1 %, obseg BDP 4,3 %. V programu ukrepov so navedeni normativni in sistemski ukrepi, organizacijski in promocijski ukrepi ter finančni mehanizmi. Med nepovratnimi finančni ukrepi so navedeni različni razpisi, med povratnimi finančnimi ukrepi pa krediti in posojila. Navedeni so tudi kombinirani ukrepi in lastniško financiranje.
-    Analiza
-    Priloge k analizi


EVIDENCA SOCIALNIH PODJETIJ


Na podlagi določb Zakona o socialnem podjetništvu vodi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo evidenco socialnih podjetij.
-    Evidenca na dan 22.5.2018 (link)

 

Opomba:"Izbrisi iz evidence socialnih podjetji in statusna preoblikovanja so v samostojnem zavihku - IZBRISI."

 

SPODBUJANJE RAZVOJA SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA PREK JAVNIH RAZPISOV


Najave javnih razpisov
V pripravi je JR za spodbujanje socialnega podjetništva v Pomurski regiji v obdobju 2018-2019 (objava predvidoma maja 2018), katerega namen je spodbuditi in podpreti razvoj socialnih podjetij v Pomurski regiji, zagotoviti nova oziroma ohraniti obstoječa delovna mesta ter izboljšati življenjski standard prebivalstva na tem območju. Okvirna skupna višina nepovratnih sredstev, ki so na razpolago za izvedbo javnega razpisa je 200.000,00 EUR, maksimalna višina subvencije pa 25.000 EUR. 
Cilji javnega razpisa, ki so hkrati tudi cilji socialnega podjetništva v skladu z ZSocP, je podpreti projekte, ki bodo: krepili družbeno solidarnost in povezanost, spodbujali sodelovanje ljudi, krepili sposobnost družbe za razreševanje socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov, spodbujali socialne inovacije, zagotavljali dodatno ponudbo proizvodov in storitev, ki so v javnem interesu, razvijali nove možnosti zaposlovanja, zagotavljali dodatna delovna mesta ter socialno vključenosti in poklicno (re)integracijo ranljivih skupin na trgu dela.   
V pripravi je tudi JR za mentorske sheme za socialna podjetja (objava predvidoma maja 2018) z dobrimi 3 mio nepovratnih sredstev, ki predvidena tri odpiranja, in sicer okvirno 0,9 mio € v letu 2018, 0,9 mio € v letu 2019 in 1,4 mio v letu 2020. Namen javnega razpisa je spodbujanje, mobilizacija, motivacija in proaktivno delovanje zaposlenih v socialnih podjetjih, s poudarkom na zaposlenih iz ranljivih ciljnih skupin, za njihovo večjo socialno vključenost in višjo stopnjo zaposlenosti, in sicer preko mentorjev, kot pomembnega dela podpornega okolja za socialna podjetja v Sloveniji. Namen javnega razpisa je tudi prenos znanj iz mentorjev na zaposlene v socialnih podjetjih, krepitev njihovih kompetenc in posledično zagotavljanje trajnega obstoja socialnih podjetij na trgu. Mentorski programi se lahko nanašajo na različne faze v življenjskem ciklu socialnega podjetja, od oblikovanja in razvoja podjetniške ideje do začetnega vstopa na trg ali faze rasti.
Cilji javnega razpisa so: dvig znanja in kompetenc zaposlenih v socialnih podjetjih, razvoj dejavnosti socialnega podjetništva, vključevanje in povečanje aktivacije ranljivih skupin v socialnih podjetjih, zmanjšanje socialne izključenosti in tveganja revščine s spodbujanjem vključevanja ranljivih ciljnih skupin, ohranjanje obstoječih in ustvarjanje novih delovnih mest v socialnih podjetjih ter zagotavljanje trajnega delovanja socialnih podjetij na trgu.


V TEKU SO RAZPISI (SE IZVAJAJO IN SO ZAPRTI - NA NJIH SE NI MOŽNO PRIJAVITI)


Transnacionalnost na področju socialnega podjetništva (link), razpis za zagonska socialna podjetja - Spodbude za nastajanje podjetij in mladinskih zadrug (link) ter dva razpisa za t.i. učne izdelovalne laboratorije(2016 in 2017 ). 
Več o razpisih Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, na večino katerih se lahko prijavijo tudi socialna podjetja oziroma določeni subjekti socialne ekonomije, si lahko preberete na zavihku »Kako do sredstev«: www.mgrt.gov.si/si/kako_do_sredstev/aktualni_razpisi/.  
Prav tako vas vabimo k spremljanju javnih razpisov izvajalskih organov ministrstva, drugih resorjev in drugih inštitucij, ki namenjajo sredstva tudi za socialna podjetja, na primer:
•    SPS: www.podjetniskisklad.si/sl/produkti-sklada/program-msp5/razpisi/aktivni-razpisi
•    Slovenski regionalno razvojni sklad: www.regionalnisklad.si/razpisi/aktualni-razpisi
•    SPIRIT: www.spiritslovenia.si/javni-razpisi-in-narocila   
•    MDDSZ: www.mddsz.gov.si/si/o_ministrstvu/javne_objave/javni_razpisi_in_javna_narocila/ 
•    MKGP: www.mkgp.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/
•    MZZ: www.mzz.gov.si/si/o_ministrstvu/javne_objave/javni_razpisi/ 
•    MKO: www.mkgp.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/
•    MIZŠ: www.mizs.gov.si/si/javne_objave_in_razpisi/javni_razpisi/ 
•    Urad za mladino: 
www.ursm.gov.si/si/javni_razpisi_in_objave/javni_pozivi_razpisi_narocila_in_druge_objave/
•    CNVOS: http://www.razpisi.info


Vse aktualne razpise lahko najdete na spletni strani EU Skladi: http://www.eu-skladi.si/sl/razpisi/aktualni


Mednarodni razpisi:


•    EVROPSKA KOMISIJA: ec.europa.eu/info/funding-tenders_en 
INTERREG SLO-HR: www.si-hr.eu/si2/javni-razpis/javni-razpis-za-projekte/
•    INTERREG DANUBE: www.interreg-danube.eu
•    INTERREG ALPE: www.alpine-space.eu
•    INTERREG CENTRALNA EUROPA: www.interreg-central.eu/Content.Node/home.html 
•    NTERREG ADRION: www.adrioninterreg.eu
In morebitni drugi razpisi.

 

NEPRIDOBITNA PRAVNA OSEBA


Socialno podjetje je nepridobitna pravna oseba, ki pridobi status socialnega podjetja in je lahko društvo, zavod, ustanova, gospodarska družba, zadruga, evropska zadruga ali druga pravna oseba zasebnega prava, ki ni ustanovljena izključno z namenom pridobivanja dobička ter premoženja ne deli, prav tako ne deli ustvarjenega presežka prihodkov nad odhodki.
Skladno z drugim odstavkom 8. člena status socialnega podjetja lahko pridobi nepridobitna pravna oseba, ki opravlja gospodarske in negospodarske dejavnosti in ima v svojih notranjih aktih opredeljeno omejitev delitve presežka prihodkov nad odhodki oziroma premoženja med člane oziroma deležnike socialnega podjetja, je neodvisna in organizacijsko samostojna v odnosu do pridobitnih gospodarskih družb, pravnih oseb javnega prava ali lokalnih skupnosti, zagotavlja vključujočo obliko upravljanja, ki temelji na soodločanju in demokratičnem načinu odločanja in izpolnjuje druge pogoje, ki jih določa ta zakon in zakon, ki ureja pravno organiziranost posamezne vrste nepridobitne pravne osebe. 

Skladno s tretjim odstavkom 9. člena nepridobitna pravna oseba ne more pridobiti statusa socialnega podjetja, če je v času postopka registracije spremembe akta o ustanovitvi, s katerimi bi se preoblikovala v socialno podjetje, v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali likvidacije, če nima poravnanih vseh dospelih davčnih obveznosti in prispevkov za socialno varnost delavcev v višini 50 € ali več ali če ni imela predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dneva oddaje spremembe akta o ustanovitvi, s katerim naj bi se preoblikovala v socialno podjetje. 

V socialno podjetništvo se vključujejo nepridobitne pravne osebe, ki so ustanovljene in poslujejo načelih, ki izkazujejo njihov socialni značaj:

1. ustanovljene so na podlagi prostovoljne odločitve ustanoviteljev (avtonomna pobuda); 
2. namen ustanovitve ni izključno pridobivanje dobička, premoženje in presežke prihodkov nad odhodki vlagajo v dejavnost socialnega podjetja, delitev presežkov prihodkov nad odhodki pa ni dopustna (nepridobitnost); 
3. ustanovljene so z namenom trajnega opravljanja dejavnosti in so lahko ustanovljene z namenom zaposlovanja najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela, kar je tudi javni interes (opravljanje dejavnosti v javnem interesu); 
4. člani v njih delujejo prostovoljno (prostovoljno delovanje); 
5. pri upravljanju so samostojne (neodvisnost); 
6. s proizvodnjo in prodajo izdelkov ali opravljanjem storitev na trgu poslujejo po tržnih zakonitostih (tržna naravnanost); 
7. lahko vključujejo prostovoljsko delo (vključevanje prostovoljskega dela); 
8. posamezni ustanovitelji ali lastniki pri odločanju nimajo prevladujočega vpliva, odločitve sprejemajo vsi člani po načelu en član – en glas, neodvisno od deleža vloženega kapitala (enakopravnost članstva); 
9. v odločanje vključujejo tudi deležnike (sodelovanje deležnikov pri upravljanju); 
10. zagotavljajo pregledno finančno poslovanje in notranji nadzor nad materialnim in finančnim poslovanjem (pregledno poslovanje); 
11. trajno delujejo v korist svojih članov, uporabnikov in širše skupnosti (družbeno koristno delovanje).